Zakaj dan žena?

Ženske v Sloveniji so v povprečju bolj izobražene kot moški, pa kljub temu prejemajo v povprečju nižje plače od moških, na višjih položajih v gospodarstvu in na najvplivnejših funkcijah v znanstvenih in akademskih ustanovah pa so zastopane v manjših deležih kot moški.

Ugotovitve republiškega statističnega urada niso ne nove ne od včeraj. Ta sporoča še: “Čeprav je mednarodni dan žena danes praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk in čeprav se na prvi pogled zdi, da so vse bitke žensk dobljene, pa študije o spolih kažejo, da ni tako.”

Ugotovitve temeljijo na gori podatkov in raziskav. Te kažejo, da je pri nas še več žensk kot moških, a se zadnja leta rojeva več dečkov; morda mati narava skrbi, da bodo čez desetletja ženske bolj cenjene? Navajajo tudi, da je med brezposelnimi več žensk in da jih tudi več živi pod pragom revščine v primerjavi z moškimi.

Praznovanje dneva žena se je pred stoletjem rodilo iz potrebe po enakopravnosti in enakovrednosti delavk, žena in mater z moškimi. Morda se je skozi čas malce izrodilo, zato pa postaja zdaj, v času primitivnega kapitalizma, ta dan spet vse bolj potreben in utemeljen.

Že zato, ker so ženske enako usposobljene in izobražene kot moški, v službah pa marsikje tudi bolj delovne, ustvarjalne, pa tudi bolj zatirane; za enako delo prejemajo celo do 20 odstotkov nižje plače od moških. Ta dan potrebujemo tudi zato, ker imajo moški že dolgo prednost pri zaposlitvi zgolj zato, ker ne rojevajo. In tudi zato, ker imajo ženske več empatije in zmorejo - sebi v škodo - bolj razumeti stiske drugih ter potrpeti, čeprav stiskajo zobe ter zatirajo lastne želje in ambicije.

Seveda so tudi izjeme - tiste, ki se, celo kot nesposobne šefice, znašajo nad sposobnejšimi kolegicami in namerno povzdigujejo le moške. Gre za izjeme, ki zgolj potrjujejo splošne ugotovitve o ženskah in njihovem položaju v družbi.