Zakaj smo včeraj vsi gledali v ZDA?

Komentarji
, posodobljeno:

Včeraj zjutraj nas je verjetno večina zaznala spremembo v svojih dopoldanskih rutinah spremljanja novic. Po nekaj tednih iskanja informacij o novih številkah okuženih doma in v svetu smo namreč po spletu iskali nekaj drugega: število elektorskih glasov, ki sta jih v boju za ključe Bele hiše osvojila Joe Biden in Donald Trump. Prav v tej spremembi dnevne rutine leži odgovor na vprašanje: zakaj so tudi v Sloveniji ameriške volitve dogodek dneva? Saj imajo volitve tudi v Nemčiji, Rusiji, Indiji, Turčiji, Iranu ali na Kitajskem, zakaj prav ameriške?

Ključni razlog za to verjetno je, da so ZDA še vedno globalno najvplivnejša sila. Ne govorimo o izolirani gospodarski, vojaški ali kakšni drugi moči, po posameznih kategorijah imajo ZDA že nekaj časa številne zelo močne ali celo močnejše konkurente. Govorimo o prepletu vsega, kar je Amerika vnesla v življenja vseh nas v zadnjih 100 letih. Rokenrol je ameriška pogruntavščina, prav tako pop kultura, Hollywood, potrošništvo s svojimi nakupovalnimi centri, internet, a tudi poslovna okretnost, drznost, svobodomiselnost in svoboda ter vladavina prava kot osnova človekovega bivanja. Zato je razumljivo, da so bile včeraj ameriške predsedniške volitve glavni dogodek za večino sveta. Neposrednega vpliva na posameznika v Izoli, Tolminu, Komnu ali Pivki ne bodo imele, posredno pa bo ta vpliv močan. Svet je danes preveč povezan, da se turbulence na enem koncu ne bi čutile povsod.

Ameriške volitve ne bodo neposredno vplivale na posameznika v Izoli, Tolminu, Komnu ali Pivki. Posredno pa bo ta vpliv močan.

Dolga desetletja so ZDA veljale za svetovnega policaja, za državo torej, ki si svet podreja in ga ureja v skladu s svojimi interesi. V zadnjih štirih letih smo bili priča izrazitemu odmiku od takšne politike. Predsednik Donald Trump je svoje geslo iz leta 2016 “Najprej Amerika” vzel precej dobesedno in je vodil izolacionistično politiko, odstopil je od številnih mednarodnih sporazumov in državo zapeljal v trgovinsko vojno s Kitajsko. Američani mu tega niso zamerili; ocena je, da bi bila zaradi gospodarskih kazalcev njegova zmaga gladka, če ne bi spomladi udaril virus, s katerim se je njegova administracija spopadla sila neuspešno.

Kdo bo naslednja štiri leta vodil ZDA, ta hip ni jasno. Vprašanje je tudi, če bo jasno kmalu. Že zdaj pa je jasno, da hipnih in tektonskih premikov ne bo; tankerji smer spreminjajo počasi.