Zakonojemalci

Ankaran je že izginil z naslovnic velikih nacionalnih časopisov in iz prvih minut televizijskih in radijskih poročil. Še malo in bo neopazno zdrsnil v sivino pozabe. V središču medijskega viharja ga bodo nadomestili novi oblaki in novi vetrovi. Javna pozornost je pač krivična in muhasta in to, kar danes predsednik SLS imenuje “zločin nad pravno državo”, bo kmalu zvodenelo v dolgočasen in razvlečen birokratski postopek, ki ga nihče, razen neposredno vpletenih, ne bo več niti razumel, kaj šele, da bi se zaradi njega razburjal.

Včerajšnji vnovični brodolom v državnem zboru seveda ne pomeni, da ankaranska ladja ne bo nikoli izplula. Ravno neverjetni niz preobratov, ki smo mu bili priča do sedaj, kaže, da so poti skozi zakonodajni labirint zavite in predvsem, da jih je veliko. Morda pa bo nekega lepega dne, čeprav najbrž ne tako kmalu, razmerje moči v svetišču slovenske demokracije in v njegovem lobističnem preddverju Ankaranu bolj naklonjeno. Če včerajšnji preprosti in celo zelo tesni “ne” matičnega odbora primerjamo z groteskno izvotlitvijo zakona, ki so si jo poslanci privoščili pred nekaj tedni, lahko z nekaj cinizma ugotovimo celo, da pobudniki za ustanovitev občine prav opazno napredujejo.

Ampak ne glede na to, kako se bo zgodba končala, je žalostno, da bo, če ne prej do naslednjih parlamentarnih volitev, vse pozabljeno. Pozabljeno bo, kdo je pljuval po temeljnih demokratičnih načelih, kdo je zaničeval ustavo, kdo se je šel pritlehne politične igrice, kdo je iskal bližnjice in približke, kdo se je prodal posamičnim interesom. Kdo je kriv, da so se poslanci iz zakonodajalcev spremenili v zakonolomilce in zakonojemalce. Kdo je ustvaril na tisoče manjvrednih državljanov: Ankarančane, ki so zaman hodili na referendum, in vse prebivalce Mestne občine Koper, ki niso smeli na lokalne volitve. Zakaj in za koga se je v resnici zgodila ta žaloigra, pa se mora na naslovnicah morda še pokazati.