Žal, druge izbire ni

Državni proračun je dovolj težka tema, da se vladajoča koalicija in opozicija udarita, kot se za dva nasprotna pola spodobi. Tudi če gre “le” za njegov rebalans, kakršnega so včeraj poslanci sprejeli s podporo koalicije.

Vse tisto, kar smo poslušali v prid ali proti predlaganim popravkom proračuna, je bilo torej pričakovano in logično merjenje politične moči. Le da je bilo vse skupaj nekoliko smešno. Kajti nasproti so si stali tako večni nasprotniki kot dovčerajšnji zavezniki. Današnja opozicija je tiste, ki so donedavna skupaj z njo krojili oblast, okrivila za stanje, kakršno je, češ da so destabilizirali takratno vlado in povzročili politično krizo. Torej za položaj, da se je Slovenija znašla v mrtvem teku, ni kriva vlada. Kdo pa je kriv? Ali ni bil predsednik vlade tisti, ki je zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije o njegovih poslih povzročil odhod partnerjev iz vlade. Tudi ene od strank (SLS), ki se novi garnituri ni pridružila.

In na drugi strani ... Aktualna predsednica vlade pravi, da je bil rebalans potreben, kajti načrt prejšnje vlade je bil popolnoma nerealen. Nerodno je to, da so zgrešene načrte kovali tudi njeni današnji sodelavci. Dejstvo, da mora vendarle nadaljevati nekatere projekte prejšnje vlade, ki jim je takrat sama nasprotovala (fiskalno pravilo, sanacija bank in slaba banka, državni holding ...), pa lahko pojasni le z besedami, da druge izbire pač ni bilo.

Saj, to je problem. Stanje v Sloveniji je takšno, da še za marsikaj ni druge izbire. Žal to spoznanje, ki bi ga morali priznati vsi po vrsti, prinaša višje davke in dajatve, ki siromašijo državljane in posredno grozijo tudi gospodarstvu.

Vse to je uokvirjeno v rebalans proračuna. Na splošno je rebalans mehanizem, s katerim lahko porazdelimo tudi presežek denarja. Česa takšnega ne pričakujmo, zato vsaj verjemimo vladi, da novega do konca leta ne bomo deležni.