Žalujoči ostali

Zlom Stavbenika so včeraj v Kopru lahko videli tudi tisti, ki se s krizo v gradbeništvu ne ukvarjajo prav veliko: delavci so začeli pospravljali opremo in stroje z gradbišča Bonifika, ki z nekaj premori sameva že nekaj let. Poslovila se bodo tudi velikanska dvigala, ki so dolgo risala koprsko veduto. Enega so že razstavili, drugi kovinski orjak bo na vrsti danes.

A demontaža, razkroj Stavbenika se je začela veliko prej. Izštevanka se je za koprskega gradbinca začela tako rekoč tisti dan, ko je junija letos, po dolgi agoniji, spustila dušo njegova mati, ajdovsko Primorje.

Nekateri so že napovedovali, da je hiranje Stavbenika neizbežno. Saj ne, da bi to bil nujen epilog. Ko gredo podjetja v stečaj, lahko njihove hčerinske družbe mirno nadaljujejo s poslovanjem, če so zdrave, imajo naročila in jih ne, tako kot matere, dušijo dolgovi. Seveda pa stečajni upravitelj zanje poišče novega lastnika.

A takega razpleta v Stavbeniku niso mogli pričakovati. Nobena izmed stavb, nobena hala ni bila Stavbenikova, nalepko Primorje je imela večina strojev in opreme. Celo računalniki so bili Primorjevi, da o zemljiščih niti ne govorimo. In za vse to je Stavbenik Primorju plačeval zajetne najemnine, v boljših časih pa je mama v Ajdovščini iz njega tudi pridno zajemala dividende.

Stavbenik je bil kot šibkejši siamski dvojček Primorja. Ko je Primorje izdihnilo, je sapa začela pojemati tudi Stavbeniku. Če gradbenikov v Sloveniji ne bi položila najprej kriza, potem še stisnil bančni krč, bi se Stavbenik mogoče še zlizal.

Mogoče ni ravno v tolažbo, a to, da je bil Stavbenik šibkejši siamski dvojček, pomeni tudi, da je negotovost trajala manj časa, da je na cesti pristalo manj zaposlenih in da je vse šlo zelo hitro. Pogrebni sprevod za Stavbenikom bo krajši, četudi zlom uglednega koprskega gradbenika žalosti mnoge. A vsaj delavci se bodo od pokojnika poslovili brez hujših zamer. Vsaj njim ni ostal veliko dolžan.