Zapelji me

Če kje, potem država in občine pomagajo šoloobveznim otrokom in dijakom pri prevozih v šolo in iz nje. Pustimo vnemar ostale šolske zadeve, recimo preobilno napolnjene šolske torbe ali drage učbenike in delovne zvezke, ki so včasih le učbeniška kopija.

Prevoz je danes mnogo bolje organiziran, za varnost je nekaj tisočkrat bolje poskrbljeno kot pred 20 in več leti, ko smo v malem kombiju sedeli drug drugemu v naročju, vsake toliko pa je kakšen stoječi z glavo butnil v rob vrat ali držalo. V ilirskobistriški občini imajo celo dijaki - eni izmed redkih, če ne edini - omogočen brezplačen avtobus, ki ga že leta subvencionira občina.

Kaj je torej tako zmotilo predvsem starše šoloobveznih otrok v bistriški občini, ko je začel njihove otroke v šole voziti nov prevoznik po novem voznem redu?

Po slišanem v prvi vrsti pomanjkanje informacij, predvsem s strani občine. Ne tistih suhoparnih z novimi urami prevozov ali obvestilom na svetu staršev. Pač pa, zakaj je bilo sploh treba spreminjati urnike prevozov (splošno pojasnilo o želji po racionalizaciji prevozov in posledičnim privarčevanjem kakšnega evra v občinski blagajni bi povsem zadostovalo).

In zakaj je bilo treba ob tem menjati prevoznika (pojasnilo o domnevni želji občine po pogajanjih zaradi domnevne preprečitve domnevnega pridobivanja subvencij iz več žepov bi bilo povsem razumljivo).

Najbolj pa bi zalegla informacija, ki ne zadeva le staršev, pač pa kar vse občane Bistrice - da bo poslej na avtobuse na šolskih linijah lahko brezplačno sedel sleherni krajan. Kar je velika novica za mnoge krajane vasi po razvejani občini, ki jim je bilo do sedaj težko prositi za prevoz ali pa zanj plačevati.

Ker so ta pojasnila umanjkala, se je zgodilo pričakovano. Namesto da bi volilce zapeljala občina, so jih zapeljali šušljanja, na pol preverjene informacije in sumničavost med ljudmi v slogu: “Glejte, na občini so spet nekaj zakuhali.”