Zapora ne sme ostati sama sebi namen

Ideja, da se središča srednjeveških mest zapre za avtomobilski promet, ni nova. Pravzaprav se je Koper, kjer je letos prvič del vitalne mestne žile, Pristaniške ulice, zaprt za obiskovalce od drugod, zgolj pridružil preostalima slovenskima obmorskima mestoma in sosedom na hrvaški in italijanski strani. V Piranu polemike o načinu zaprtju starega mestnega jedra potekajo že najmanj pol stoletja, v novem tisočletju pa je tovrsten razmislek dobil krila tudi v Kopru. Zaenkrat je motorni promet prepovedan zgolj ob poletnih koncih tedna - podobno velja tudi v Izoli -, a bi po poskusnem obdobju lahko zapore tako časovno kot krajevno še razširili.

Odločitve v smeri umikanja avtomobilov iz mesta so pravilne, saj je pločevine preveč, javnih prostorov ob morju ali v središču zgodovinskih središč pa premalo. Zavezanost k trajnostni mobilnosti je modna že nekaj let, tovrstne korake k njej pa je možno uresničiti šele ob zagotovitvi dovolj velikega števila parkirnih mest blizu domovanj prebivalcev. S parkirnima hišama Belvedere in Sonce je Koprčanom to uspelo, Izolani in Pirančani pa na kaj takega še čakajo.

Gre za kolizijo interesov turistov, prebivalcev, gostincev, sobodajalcev, med katerimi je vedno tudi kdo, ki meni, da je parkiranje pod lastnim oknom neodtujljiva človekova pravica.

Seveda nikoli ne bo tako, da bi ob novih omejitvah ali režimih vsi ploskali oblasti, saj gre za raznovrstno kolizijo interesov turistov, prebivalcev, gostincev, ponudnikov namestitev, med katerimi je vedno tudi kdo, ki meni, da je parkiranje pod lastnim oknom neodtujljiva človekova pravica, pa tudi če imaš tri avtomobile.

A ob tem se odpira širša razsežnost problema, saj prepoved prometa v mestnem jedru ob koncih tedna ni sama sebi namen, temveč bi morala biti le kamenček v mozaiku turistične in demografske strategije mesta. Ali želi Koper privabiti turista, ki se zadovolji z morjem in soncem, ali takšnega, ki si želi bolj globokih doživetij, ali se zadovoljiti s stotinami sprehajalcev iz potniških ladij, ali naj se trgovina preseli v trgovske centre na obrobju mesta, ali so butiki zaželeni tudi v mestnem jedru, ali naj se vsaka druga stanovanjska enota prelevi v donosen apartma? Podobne dileme imajo tudi v Izoli in Piranu.

In ker tega razvojnega koncepta ni, lahko vrhunske namestitve v Kopru preštejemo na prste ene roke, hotelov je še manj, restavracij za petične goste pa ni. Kajti iz koncepta bi morala izhajati tudi prometna politika, politika dajanj soglasij za uporabo pločnikov in podaljševanje urnikov lokalov. Niti trgi, največji neizkoriščeni zaklad Kopra, med katerimi lahko omenimo Muzejskega, Staničevega, Kosovelovega, Tomažičevega, še vedno niso dobili vsebine. Pa bi na njih lahko gostovala tako vrhunska kot amaterska glasbena skupina, športni dogodek, gledališka predstava, kulinarično doživetje ...