Zarečeni kruh in (ne)srečen konec

Ali so prenizke sodniške plače res največji problem v tej državi? Zakaj bi morali imeti sodniki, takoj ko oblečejo sodniško togo, takšne plače kot poslanci? Ta in podobna vprašanja krožijo med ljudmi, potem ko so sodniki napovedali belo stavko.

A argumenti sodnikov so jasni. Po odločitvi ustavnih sodnikov, ki so junija lani drugima vejama oblasti (izvršilni in zakonodajni) dali jasno navodilo, da morata v pol leta, torej do 3. januarja letos, urediti vprašanje neustreznih plač sodnikov, dileme zanje ni - odločitve ustavnih sodnikov je treba spoštovati, saj je to temelj pravne države. Res je tu še majhna podrobnost - na udejanjanje čaka še kar nekaj odločb ustavnega sodišča. To je tako kratek rok postavilo tudi zato, ker vprašanje neustreznih sodniških plač ni od včeraj, saj so se o tem že kar nekaj časa pogajali in usklajevali, pa očitno ni bilo dovolj politične volje za dogovor.

Sodnikom je zdaj dovolj, da je golob še kar na strehi in da nimajo niti vrabca v roki ...

Prav pred letom dni je predsednik vlade Robert Golob sodnikom obljubil 600 evrov dodatka, ob čemer so mnogi že takrat nejeverno zmajevali z glavami. Sodniki zdaj Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pozivajo k odstopu. Ministrica je sicer nedavno pripravila predlog interventnega zakona, po katerem bi sodniki (in tožilci) dobili dodatek k plači (približno tisoč evrov), a se koalicija s predlogom ni strinjala. Po napovedi bele stavke ministrica, ki je opozarjala na to, kar se utegne zgoditi, sodnike poziva, naj vendarle ne zaostrujejo stvari. Naj bodo potrpežljivi.

Sodnike pa je vladno sporočilo, da bodo morali počakati na celovito urejanje plač v javnem sektorju, le še bolj pogrelo. Eden od izgovorov, zakaj je za uskladitev sodniških plač zmanjkalo časa, so celo poplave. Te so očitno postale prikladen izgovor za to, da se stvari ne premaknejo naprej.

Sodniki naj bi od prihodnje srede, na obletnico premierjevih obljub, dva tedna obravnavali le nujne zadeve. Napovedujejo zamrznitev sodelovanja z izvršilno oblastjo, pred junijskimi evropskimi volitvami tudi nesodelovanje v volilnih komisijah. Napovedujejo tožbe, kazenske ovadbe in druge ukrepe. Zaostrovanje in stavko napovedujejo tudi tožilci, ki so s svojimi plačami vezani na plače sodnikov. Od oblasti oboji pričakujejo predvsem to, kar je koalicija napovedala ob prevzemu oblasti - spoštovanje načel pravne države.

Sodniki so zaradi neusklajenih plač prvič stavkali pred 15 leti. Ali se res ni bilo mogoče izogniti ponavljanju zgodbe? So tudi tokrat podcenjevali sodno vejo oblasti? Napovedi, da bodo zdaj urejanje sodniških plač - skupaj z ostalimi plačami v javnem sektorju - poskušali pospešiti, jih ne prepričajo. Sodnikom je očitno dovolj, da je golob še kar na strehi in da nimajo niti vrabca v roki ...