Zasedena svoboda
Po vsem svetu je opaziti željo: po trgih, ulicah, pločnikih. Od New Yorka do Ljubljane ljudje vpijejo, da si želijo več svobode in manj politike. Nasprotno pa na trgu Tahriri v Kairu množice protestnikov, ki so včeraj odslovili Mubaraka, medtem ko vojska strelja nanje, vpijejo, da hočejo več politike, ki jih ne bo silila v begunstvo.
V New Yorku in v Ljubljani nihče ne strelja na protestnike. Sistem jim izkazuje razumevanje in jim ponuja roko. “Bolj svobodni - manj svobodni” je paradoksalno geslo današnjih dni, ko si nasprotujeta dve bistveni načeli, in sicer: svoboda in varnost. Hočemo eno in drugo. Hočemo svobodo v sistemu, ki nas razvaja. S svobodo si kupujemo varnost, ki jo uporabimo za omejitev svobode. Smo tako zakrneli in odtujeni, zaprti vase, da se nam že samo bivakiranje na pločniku zdi nekaj revolucionarnega.
Prejšnji teden sem na televiziji spremljal zasedbo ljubljanske filozofske fakultete. Prenova bolonjske reforme in študijskih programov, štipendije za vse, brezplačen študij, konec obvezne prisotnosti na predavanjih, kritično razmišljanje, večji vpliv na urnike. Te zahteve so organizatorji postavili na pogajalsko mizo. Upravičene, ko gre za izboljšanja kakovosti študija, ker je res to, kar je opozoril neki protestnik, češ da je bolonjski sistem odsev današnjega časa, prisila, da vse predelaš hitro in površno, tudi izpite. Res pa je tudi, da je bila prav bolonjska reforma namenjena temu, kar protestniki v bistvu zahtevajo, in sicer lažjemu vpisu srednješolcev in posledično znižanju kakovosti v prid množičnemu študiju.
Zanimivo je bilo na televiziji opazovati trenutek, ko so študentje vdrli na filozofsko fakulteto in pompozno razglasili prvo osvobojeno predavalnico. Zraven njih je stal rektor univerze, ki je vljudnostno in nekoliko zbegano pripomnil, da jim je univerza itak ponudila predavalnice, ki naj bi jih študentje osvobodili. Kaj so torej osvobodili? Že ponujeno, osvobojeno predavalnico.
S svobodo imamo danes težave. Ne znamo je prepoznati, poslali smo jo v begunstvo, daleč od nas. Nekam med Lampeduso in severno Afriko. V kakšen zakoten vogal trga Tahrir, kjer ljudje umirajo za svobodo. Ostala nam je volja brez vsebine, prazen prostor za delavnice ali kakšnega politika, ki je svobodo zabarantal za interes.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Megalomanski monstrumi