Zasoljene obresti

“Pri tem projektu gre za oškodovanje javnih sredstev, ta denar bo prišel v roke poslovnežem, ki so izkoristili priložnost,” je mestni svetnik Tomaž Slokar preprosto, jasno in jedrnato zaobjel srž mučne zgodbe z javnimi zemljišči v Novi Gorici, ki so pristala, bolje rečeno, po čudnih poteh ostala v rokah gradbenega podjetja SGP, ki je zdaj v likvidaciji. Včeraj popoldne, ko so svetniki s cmokom v grlu in pred zid postavljeni dali soglasje, da se mu zanje plača tri milijone evrov, se je, po natanko dvajsetih letih, končala.

Začela se je tako, da mestna občina, takrat ji je županoval Črtomir Špacapan, v času lastninjenja ni vpisala zemljišč, nekdanje družbene lastnine, v zemljiško knjigo. Ker se v naravi ni zgodilo nič pretresljivega, se nihče ni pretirano vznemirjal. No ja, novogoriški poslovnež je, na primer, kupil del Bevkovega trga, za katerega so vsi mislili, da je občinski. Ljudje so se čudili, a problem očitno ni bil usoden. Poskusi, da bi anomalijo kasneje odpravili, so bili bolj medli.

Pa so prišli poslovneži z bentleyji iz Ljubljane in kupili nekdaj mogočnega, tedaj pa že klecajočega gradbinca. Gotovo jim ni bila neznanka, da ima kot svoje premoženje vpisano več kot 150.000 kvadratnih metrov javnih pločnikov, cest in parkirišč, zelenic. Dobili so jih tako rekoč na pladnju. A spet se nihče ni pretirano vznemirjal. Dokler niso poslovneži začeli zapirati garaž in na noge dvignili razjarjene množice. Šele ob revoltu ljudstva in aroganci lastnikov je začela občina streljati z vsemi 'kanoni', vrstile so se tožbe, padali so težki udarci in še težje besede. Prepozno. Vrag je že zdavnaj odnesel šalo. Poslovneži so pobrali masten 'štih'.

Točno za to je ves čas šlo: za oškodovanje javnega premoženja in izkoriščanje priložnosti. In zdaj bomo davkoplačevalci plačali zasoljene zamudne obresti za neumnost iz preteklosti. Če je šlo za namerna dejanja, bi bil že skrajni čas, da nekdo prevzame odgovornost. A v Sloveniji, žal, ni v navadi, da bi jo kdo ...