Zasoljeni “cegli”

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica v zadnjih letih nima miru. Vihar je pustošil pred tremi leti, ko sta se po hudem razkolu med ansamblom, umetniškim vodjo in direktorjem slednja dva morala posloviti. Pretres, ki se je na koncu le umiril, je ohromil osrednje primorsko gledališče in pustil marsikatero brazgotino. A se je SNG izvlekel. Turbulentnim časom je sledilo obdobje normalizacije in dviga, očitki o padcu kakovosti so potihnili, samozavest in ugled gledališča sta upravičeno spet zrasli. In z malo dvorano tudi dodana vrednost. Kljub krizi, ki prav v kulturi kaže zelo ostre zobe.

A ravno, ko se je zdelo, da SNG čakajo le nekoliko bolj umirjeni časi, se barka znova usodno ziblje. Tokrat si težav gledališčniki niso “zakuhali” sami, pač pa so dobili zapozneli račun za razprtije iz preteklosti, pri katerih nihče od zdaj odgovornih ni imel prstov vmes. Odločitev sodišča, da mora SNG gradbenemu podjetju SGP plačati skupaj približno 200.000 evrov zaradi spora pri gradnji stavbe gledališča pred petnajstimi leti, lahko pusti novo globoko brazgotino.

Spora sicer ni konec, saj sta gradbinec in gledališče vložila zahtevo za revizijo. A dejstvo je, da nad gledališčem visi grožnja z izvršbo za znesek, ki mu omogoča mesec dni ustvarjanja. Obiskovalcem in Goriški pa nezamenljivih kulturnih vsebin.

Gledališče je nacionalno, ustanovitelj je država, ki je gradnjo stavbe sofinancirala skupaj z mestno občino. Zato je dogovor, kako preprečiti črn scenarij, nujen. Problem je resen. Grožnja s plačilom 200.000 evrov že za državo in občino ni mačji kašelj, kaj šele za gledališče, kjer so potrebe, če naj zasleduje kakovost, vedno večje, kot je globina že tako ne prav debele denarnice.

Luknje, ki si jih v gledališču izvrtajo sami, naj sami zakrpajo. Pri ostalih pa jih odgovorni ne smejo pustiti na cedilu. Da bi zaradi starega spora o “ceglih in malti” gledališče moralo usodno oklestiti vsebine, ali, čeprav za kratek čas, celo zapreti vrata, je namreč nepredstavljivo.