Zdravi zakon

Da, vsi se strinjamo - kajenje je škodljivo. Od uveljavitve zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je škodljivo še zlasti za tiste, ki so nagnjeni k prehladom. Protikadilski zakon je notranjost gostinskih lokalov resda očistil zadušljivega cigaretnega dima, a je kadilce “spodil” na terase, kjer na račun škodljive razvade ne trpijo le pljuča, pač pa - v zimskem času - tudi grla in sinusi. Ker se nekadilec prej odreče toploti kot kadilec cigareti, se pod rdeče žarečimi grelci toplih glav in mrzlih nog najpogosteje družijo oboji. Učinek zakona, ki je želel zaščititi zdravje nekadilcev, je tako ničen. Namesto dimu so izpostavljeni mrazu. Še dobro, da je pomlad naposled tu ...

Nič bolj zdravi niso gostinski delavci. Pozimi skačejo iz tople notranjosti na mrzle terase, poleti obratno - iz klimatiziranega lokala na zunanjo soparo. A to tveganje je del posla, če želijo preživeti. Večino zaslužka ustvarijo prav na terasah. Da bi nanje pritegnili čim več gostov in jih tam tudi zadržali, vlagajo na tisoče evrov v “protimrazne” ukrepe. Dobavljajo grelce in odejice, predvsem pa najrazličnejše pregrade, žaluzije in plastične plahte, ki ustvarjajo zavetje.

Ko je udobje za stranke priskrbljeno, terasa pa polna, se pojavi inšpektor z metrom v roki. Iztegne ga v levo, v desno, podolgem in počez in nameri, da je zračna, na pol odprta terasa, v resnici zaprta. Kako propusten je material, ki jo ograjuje, in kako zatesnjene platnene ali plastične stene, ni pomembno. Zakon je jasen: pomembni so centimetri. Kar je več kot pol, je preveč.

Kdor premore dovolj energije, se nameni v sodno dvorano dokazovat svoj prav. Ostali plačajo kazen. Tudi večkrat na leto. Raje tako, kot da bi tvegali, da izgubijo dragocene stranke. Državi to očitno ustreza. 800 evrov tu, 1200 tam, pa se nekaj nabere. Kdo pa ima v krizi še čas razmišljati o nekakšnih merilcih kakovosti zraka, mejnih vrednostih in podobnih novotarijah ...