Zdravica še pride

Vinogradniki v Vipavski dolini se v teh dneh optimistično nadejajo, da bo, če jim bo narava še naprej tako naklonjena, letina dobra, če že ne kar odlična. In to je že dober znak. Ali je dober znak tudi to, da za Ukrajinci v vipavsko klet prihajajo Avstrijci, je še prezgodaj napovedovati.

Vseeno pa se zdi, da je po dolini po včerajšnji dražbi Agroindovega premoženja zavelo bolj optimistično vzdušje. Saj vipavski kleti slabše, kot se ji je pisalo v rokah ukrajinskih lastnikov, verjetno res ne more iti. Delo pod Ukrajinci, ki več kot očitno niso imeli izkušenj s proizvodnjo vina, ni steklo, delavci so ostali brez plač in ostalih prispevkov ter z večkrat prelomljenimi obljubami, da se bodo zadeve s prihodom svežega kapitala obrnile na bolje. Ker iz te moke ni bilo kruha, so predlagali stečaj, ki pa je moral skozi tri oklice, da je postal pravnomočen.

V mesecih, ko se je zdelo, da zaposleni in vinogradniki niso deležni niti milosti Justicije, so vipavskemu vinu in blagovni znamki k sreči ostali zvesti kupci. Sveži prihodki in volja skupine zaposlenih, ki so pod vodstvom stečajnega upravitelja vipavsko klet ohranjali pri življenju, so pripomogli, da so družbo Agroind včeraj prodali kot poslovno celoto avstrijskim kupcem.

Vinarja in poslovneža iz avstrijske Štajerske, kjer upravljata skoraj 2400 hektarov vinogradov, se po zagotovilih vpletenih vsaj spoznata na vina, vinogradništvo in vinarstvo in v Vipavi ne bosta vlagala v žganjekuho. Kot sta včeraj izjavila, bosta vinu iz Vipavske doline in vipavski Kleti vrnila staro slavo, ime in položaj na tržišču. Kakšno mesto bodo dobila vipavska vina ob izbrani ponudbi južnoštajerske vinske ceste, bo znano po trgatvi, a Avstrijca zagotavljata, da bo na policah še vedno najti blagovne znamke pod imenom Vipava 1894.

Tudi pridelovalcem grozdja obljubljata primerno in primerljivo plačilo in trdita, da jima gre zaupati.

A pred zdravico je treba počakati, da bo vsaj kupnina v celoti plačana.