Že 800 let je enako

Za poslovni svet je bil dogovor evrskega območja in zasebnih upnikov o urejanju grškega dolga osrednji dogodek minulega tedna.

Zadeva je navidez videti prav hecna. Zasebni upniki (beri: banke) so pristali, da bodo odpisali 109 milijard evrov, kar seveda ni malo. Dan zatem je to tečaje na borzi pognalo navzgor za pet odstotkov, delnice bank pa so se podražile celo za deset odstotkov.

Na prvo žogo je zadeva težko razumljiva, a če na dogajanje pogledamo širše, ni več tako. Rast cen namreč samo pokrije del padca, ki se je zgodil od poletja sem; nemški indeks DAX, denimo, še več kot deset odstotkov loči od julijskih vrednosti. Že nekaj časa je jasno, da je Grčija zamočila. A zamočili so tudi njeni posojilodajalci. Jasno je bilo tudi, da Grčija izposojenega denarja ni zmožna vrniti. Upniki bi torej - hočeš nočeš - izgubili; vprašanje je bilo samo, koliko. To spoznanje je bilo boleče, povzročilo je poletni hud padec cen delnic. Dogovor, ki so ga države in banke zdaj dosegle, razkriva vsaj to, koliko bodo banke izgubile. Po drugi strani pa so se vpleteni dogovorili, kaj vse bo še treba urediti, da se v evroobmočju ne bi znova zgodila Grčija.

Zmenili so se pravzaprav samo tiste stvari, o katerih se v navadni družini dogovorimo v eni minuti. A nekatere samoumevne zadeve so na določeni točki postale vprašljive. Na ravni Evrope se je grška drama razvila v skoraj neobvladljiv problem. No, ta dogovor je pokazal, da so vpleteni vendar sposobni dogovora vsaj o nekaterih stvareh. To je trgu dalo izjemen zagon. Najhujša negotovost je minila. Še zmeraj prevladuje ocena, da so razmere slabe, a da obstaja vsaj verodostojen načrt o tem, kako funkcionirati v teh razmerah. Še pomembneje pa je bilo, da so se v Bruslju dogovorili o zmanjšanju finančne samostojnosti posameznih držav evroobmočja in s tem preprečili ponovitve grškega scenarija.

Menim, da so bila dosedanja pravila kar v redu, težava je bila v tem, da jih niso spoštovali. To pa se je dogajalo zato, ker je imela politika preveč prstov vmes. Če hočemo imeti mir, moramo politiki odvzeti moč, da se igra z denarjem. Preveč mamljivo je ljudem obljubljati gradove v oblakih in jih zidati iz vreče brez dna! Ker pa o tej moči odloča politika, spremembe ne bomo dočakali. Po mojem mnenju bo tudi ta kriza minila, pač kot vse krize doslej. Tudi tokrat bomo šteli “mrtve”. In nekaj se bomo naučili. Vendar ne bo minilo veliko časa, ko se bo ponovila podobna zgodba.

Obstaja obsežna harvardska študija s pomenljivim naslovom Tokrat je drugače: pogled na osem stoletij finančnih kriz. V analizi zgodovine dolžniških kriz od bankrota Anglije v 14. stoletju so avtorji odkrili enaka pravila o tem, kako nastanejo dolžniške krize in kaj temu sledi. Izkazalo se je, da se v bistvu že 800 let dogajajo enake stvari. Očitno smo ljudje pod kožo krvavi. Potolažimo se: nekoč bo šlo na bolje, vendar ne za vedno. Leon Klemše je predsednik uprave družbe Interfin Naložbe, Koper