Že videno in slišano

Izid glasovanja o interpelaciji zoper zdravstveno ministrico Kolar Celarc je bil pričakovan. Že drugič v njenem mandatu so jo opozicijski in tudi nekateri koalicijski poslanci cvrli na žaru na maratonski seji. Doživeli smo že videno in slišano. Pozno v noč, kot da je sejanje ponoči dodatno plačano. Poslanci so občasno priznavali, da gre v bistvu za obrambo Cerarjeve vlade in svarilo SDS, da ji ne bo uspelo na hitro zavladati.

Čeprav je zdravstvo za ljudi življenjsko pomembna dejavnost, gre pri interpelacijah zlasti za željo po oblasti in tokrat za načrtno propagando že leto pred volitvami.

V zadnji tragikomediji so vsi znova zatrjevali, da gre za iskrene namere izboljšati zdravstveni sistem, pomesti s skorumpiranimi lobiji in pretkano elito, izboljšati poslovanje javnih zavodov ... Vse v dobro dostopnega, pravičnega zdravljenja ljudi. Pa tudi, da jim je mar za bolnike in za dobro kondicijo javnega zdravstva.

Ob očitkih so tudi ljudje, ki s politiko niso obremenjeni, iskreno prikimavali, saj je v njih veliko resnice in za njimi veliko usod ter izkušenj bolnikov. A kaj, ko si je doslej, žal, še vsakokratna vladajoča politika žvižgala isto vižo. Vsaka skuša sicer kaj narediti, a gre bolj za lepotne popravke. Zdravstvenih lobijev in elit pa ali ne more ali noče (ne sme?) spodrezati pri koreninah! Tudi zato ne, ker se tamkaj obrača veliko denarja, ki izginja tudi v zasebnih žepih vpletenih. Včasih tudi iz vrst odločevalcev.

Očitno je, da je skoraj vse v zdravstveni politiki in zdravstvu predvsem krinka za željo po oblasti in ohranitvi že utečenega. Sistem nekako deluje. Saj mora! Vanj tako ali drugače redno priteka denar.

Očitno v Sloveniji ni junaka, ki bi hotel v zdravstvu prevzeti vajeti na način, da pusti vnemar elite, lobije, svetovalce, odslužene strokovnjake, ki se niso izkazali. Ki bi iskreno hotel narediti red in reze. Če tak junak obstaja, je iz domačih logov že davno odšel v tujino. Ali pa se tega noče lotiti, ker bi bil v strahu, da bi doživel politični umor.