Žepni parki za prijaznejše mesto

Da bo v prihodnje poletna pripeka vse hujša, v mestih, ki se že tako ali tako dušijo pod težo asfaltne preproge in betona, pa bo res neznosna, je dejstvo, ki mu, žal, ne moremo več ubežati. Lahko pa posledice napačnih odločitev iz preteklosti in pretirane pozidanosti še pravočasno omilimo z ureditvijo zelene infrastrukture, ki nas bo vsaj deloma obvarovala, polepšala bivanje in zadržala padavinsko vodo v urbanih središčih, namesto da ta odteka v morje.

Zamisel o ozelenitvi mestnih središč s tako imenovanimi žepnimi parki sicer ni nova. V nekaterih večjih slovenskih mestih, denimo v Ljubljani in Mariboru, takšne projekte uresničujejo že kakšno leto. Namenjeni so posedanju in druženju na prostorih, ki so jih zasedali avtomobili. In če so sprva samevali, okoli njih pa so se sem in tja sukali radovedni pogledi ter se ob tem spraševali, kaj naj bi ti pomenili in kdo si jih je zamislil, je bilo kmalu mogoče videti, da so jih ljudje posvojili. Na klopcah iz recikliranih materialov so se začeli družiti v objemu sence manjših dreves. Nekoč degradiran javni prostor je doživel deasfaltizacijo in dobil novo, prijetnejšo vsebino.

Znano je, da žepni parki s svojim zelenjem deloma razbremenijo velik toplotni učinek na strnjeno pozidanem mestnem območju in pregretih površinah ter izboljšujejo mikroklimo.

Okleniti se moramo tovrstnih projektov, saj nihče ne pričakuje, da bomo rušili že zgrajene stavbe ali kaj podobnega. Rešitev se ponuja sama po sebi z vsako ukinitvijo mestnih parkirnih površin in selitvijo avtomobilske pločevine v garažne hiše. Tem izpraznjenim kotičkom, trgom in ulicam, je treba čim prej vdahniti novo življenje.

Da zeleno jemljejo resno, so v Kopru dokazali že s participativnim projektom Drevo, kamor le lahko. Pod njegovim okriljem so zasadili številna drevesa na različnih mestnih in primestnih lokacijah, kar so domačini zelo dobro sprejeli. Logično nadaljevanje je ureditev žepnih parkov.

Komaj čakamo, da bo eden takšnih zaživel za picerijo Atrij, kjer delovna skupina že pili idejno zasnovo. Nadejamo se, da bo v prihodnje podobno preobrazbo doživel tudi Nazorjev trg pri Tomosovem bloku, saj je škoda, da ga še vedno dušijo avtomobili, namesto, da bi v senci krošenj stanovalci posedali na klopcah, najmlajši pa plezali po igralih. Koprski župan pravi, da se že veseli tudi javne razprave, kako preurediti Ukmarjev trg. Zdaj, ko je v bližini parkirna hiša, je namreč povsem nelogično, da je ta izjemna lokacija ob morju še vedno namenjena parkiranju.

To je smer razvoja, ki se jo v Kopru dobro zavedajo. Morda bodo primeri dobrih praks kmalu preskočili občinske meje in bomo o podobnih projektih lahko poročali tudi iz bližnje soseščine.