Zgolj obliž

Včerajšnja odločitev vlade glede znižanja trošarin na naftne derivate ni bila nepričakovana. Po nekajkratnih skokih navzgor je namreč grozila že rekordna podražitev, ki ob vseh ostalih že uresničenih in napovedanih podražitvah zagotovo ne bi blagodejno vplivala ne na inflacijo in ne na splošno družbeno klimo. Nedvomno drži, da Slovenija nima vpliva na gibanje cen surove nafte na svetovnem trgu, cene je še dodatno pognala v nebo rast tečaja evra.

Kaj se bo v prihodnje dogajalo na svetovnem naftnem trgu, je predvidljivo. Cene se bodo še dvigovale, med drugim tudi zaradi naraščajočih stroškov pridelave surove nafte. In ne gre spregledati, da imajo nad tem energentom nekatere države pač monopol in narekujejo dogajanje na svetovnem trgu.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je že napovedal, da bo napoved inflacije v naši državi popravil navzgor. Ne le zaradi energentov, tudi zaradi napovedanih podražitev hrane. In če gremo še korak dlje - zaradi porušenih razmerij se bodo podražile storitve in dogajanje bo podobno tistemu, ki smo ga pred leti že doživeli. Ob sedanjem stanju slovenskega gospodarstva in brezposelnosti, ki še narašča, pomeni inflacijska spirala veliko, če že ne nepremostljivo težavo. Ekonomisti že opozarjajo, da inflacija lahko pomembno negativno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Vlada se je z včerajšnjo odločitvijo o znižanju trošarin za energente “odrekla” približno 4,4 milijona evrom na mesečni ravni. Vendar je to le obliž, ki ne more dolgo vzdržati. Nekaj manevrskega prostora pri trošarinah sicer še ima, vprašanje pa je, ali se jim je ob razmerah, ko v državno blagajno priteka vse manj denarja, pripravljena odpovedati v še večjem deležu.

Med ljudmi pa je čutiti vse večjo negotovost in vznemirjenje, strah pred neznanim cenovnim prepadom. Ki vodi ... kam? Zagotovo ne v državo blaginje.