Zgradil si je lep, nelegalen bazen

Niso ne prvi ne zadnji, ki so si omislili črno gradnjo. A vendar so tokrat stopili čez rob. Ali pa bodo kmalu. Kajti z bazeni, zgrajenimi mimo vseh dovoljenj, ogrožajo stabilnost flišnatega klifa in povzročajo še večjo erozijo oziroma drsenje zemljine. Ogrožajo ne le svojo lastnino, temveč tudi sosedovo. Bi lahko ravnali drugače, se zadovoljili z lepo hišo na sončni strani Koprskega zaliva in s pogledom na morje? Zagotovo, ampak potem ne bi imeli bazena.

Zgodba iz Ankarana in tamkajšnjega naselja Oltra, ki je nastalo kot stanovanjsko-apartmajsko naselje ter že ob svoji gradnji vzbujalo zgražanje Ankarančanov, je zgodba o pogoltnosti, ki presega običajne črnograditeljske zgodbe. In je tudi zgodba o zlorabi vpliva, ki ga nekdo ima. V tem primeru to ni samo Franci Matoz, znani odvetnik, ki zatrjuje, da bazena, označenega kot črna gradnja, sploh ni gradil, da pa je bazen, ki ga je gradil na sosednji parceli, povsem legalen. Prav tako nas še nikoli doslej ni koprska upravna enota zapeljala z informacijo, ki bi bila tako nekoristna, kot je njen napotek, naj uporabimo spletno stran Prostorski informacijski sistem (www.pis.gov.si), saj naj bi nam dala odgovore na vprašanje, kaj so po gradbenih dovoljenjih smeli graditi lastniki parcel na robu klifa, na katerih so nastali tudi bazeni. Kajti možno je, da je gradbeno dovoljenje omenjalo manjši bazen in da je Matoz naključno zgradil prevelikega. Človek se pač kdaj zmoti, ugotovi, da mu je, na primer, obleka pretesna. Ali avto premajhen. Ampak preverjanje, ki bi dalo več informacij o gradbenih dovoljenjih in lastnikih, na katera so bila napisana, nas ni odpeljalo k cilju. In če ne bi bilo zaznambe inšpektorata za okolje in prostor, bi lahko še verjeli, da so bazeni nastali povsem legalno ter jih spremlja zgolj človeška nevoščljivost. Dvomili bi v ureditveni načrt Oltra in v sosede, ki so opozorili, da so bazeni zgrajeni nelegalno. Upamo, da vpliv Francija Matoza ne sega tudi v zemljiško knjigo, kjer je črna gradnja jasno zapisana. In da bodo v inšpektoratu za okolje in prostor našli pogum ter se poglobili še v preostale črne gradnje.

Možje z vplivom včasih stopajo po robu in včasih zgrmijo čez rob. Včasih se spreobrnejo in postanejo naravovarstveniki ter sadijo drevesa. Včasih gradijo šole in zdravstvene domove in plačajo zdravljenje v tujini obolelim otrokom. Včasih pa ostanejo zgolj na svoji strani.

Možje z vplivom včasih stopajo po robu in včasih zgrmijo čez rob. Včasih se spreobrnejo in postanejo naravovarstveniki ter sadijo drevesa. Včasih gradijo šole in zdravstvene domove in plačajo zdravljenje v tujini obolelim otrokom. Včasih pa ostanejo zgolj na svoji strani.