Žive naj skoraj vsi narodi!

Poplave, ki so nedavno prizadele večji del Slovenije, so odnesle marsikaj. Hiše, avtomobile, mostove, spomine ... Prizanesle so pa le eni sila pomembni stvari. Ostalo je slovenstvo. Ta najvišji, najčistejši družbeni konstrukt, s katerim Slovenci osmišljamo pojave, ki jih gradimo na podlagi svojih - vselej pravilnih - prepričanj. Že očetje slovenskega naroda so vedeli, da gre pri narodnokarakterološkem diskurzu za nekaj globljega. Skoraj neoprijemljivega, če želite. Toda skoraj še ni zajca ujel.

Slovenstvo se je v minulih tednih manifestiralo skozi prizmo solidarnosti, složnosti, tudi marljivosti in vsesplošni pripravljenosti na pomoč. A tako kot Slovenija, ima tudi slovenstvo svoje meje. Bomo solidarni, bomo. A le do svojh. Kar ni naše, pri nas nima kaj iskati. Ok, CocaColo, McDonald's, noč čarovnic in ostale produkte ameriške “kulture” bomo brez sramu sprejeli. Saj je Amerika vendarle produkt Zahoda. So belopolti, predvsem pa so vzorni kristjani. Še Super Bowl bomo gledali, če ga bo nacionalka predvajala. Vse z veseljem pogoltnemo. N0, skoraj vse. Burkini na plaži v San Simonu? To je pa preveč. Gre za tujo kulturo, tujo vero, ki nam jo nekontrolirano vsiljujejo. Še malo, pa bomo vsi hodili naokoli poviti.

Nas res tako motijo gospe v burkah, z ameriškimi filmi, glasbo in hrano, ki nas čaka tako rekoč za vsakim vogalom, pa nimamo težav?

Slovenca, še raje Slovenceljna, če parafraziram neko našo pesnico, že sama misel na to, da bi v njegovi neposredni bližini počivala ženska, odeta v burko, spravi v ksenofobni delirij. Majhnost, večno prekletstvo Slovenije in slovenstva, je skozi leta rodila manjvrednostni kompleks in neprestani strah pred uničenjem te edinstvene kulture. Po mnenju nekaterih upravičeno, spet drugi pa pravijo, da gre za brezpredmetno fobijo. Nima smisla razpredati o tem, kdo ima prav in kdo ne. Neizpodbitno dejstvo pa je, da slovenska ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi, ločuje cerkev in državo ter prepoveduje versko diskriminacijo in sovraštvo. To velja za vse religije. Ja ... za vse.

Na družbenih omrežjih, kakopak, krožijo komentarji o tem, kako nam ženske, ki v bližnjem Trstu, oblečene v burke, čofotajo v morju, vsiljujejo muslimansko vero. Vprašati se je treba, kdo komu kaj vsiljuje? Nam grozi islamizacija ali amerikanizacija? Nas res tako motijo gospe v burkah, z ameriškimi filmi, glasbo in hrano, ki nas čaka tako rekoč za vsakim vogalom, pa nimamo težav?

Burk, torej ne želimo. Kangha glavnikov najbrž tudi ne, a žal ne ločimo sikhov od muslimanov. Pomembno je le, da se lahko na poti domov najemo v McDonald'su, zvečer pogledamo Ameriško pito in da vemo, kako se je Katy Perry imela na dopustu v Dubrovniku.