Živel 1. maj, živela pravičnost!

Zapis delavskemu prazniku v čast bi morda morali nasloviti “Živel 1. maj, živel dopust!” To delavski praznik že dolgo je. Za manjšino! Z njo si turistični ponudniki, tudi čezcelinskih letalskih destinacij za dodatno onesnaževanje, manejo roke. Podcenjena večina delavcev zaslužen dopust preživlja doma.

Ali pa gara v domovih starejših, bolnišnicah, za gostinskimi pulti ali na drugih med dopustom nepogrešljivih delih. Tudi marsikje v industriji, če je le mogoče prekarno - brez najosnovnejših pravic. Z uvoženimi, agencijskimi delavci med sabo. Čeprav migrantov za nobeno ceno nočemo in ne maramo demografskih svaril, da bomo brez njih izumirali. Vsi - lačni in presiti!

Pogoltnim kapitalistom gre “zahvala”, da množica zaposlenih pri nas dela več kot osem ur na dan in je sočasno zaposlena prekarno, brez plačanih, davno uzakonjenih pravic.

Medtem ko na cestah in pod nebom vlada multiogljična gneča, bodo povsem zeleni ostali na uporniškem prvomajskem shodu v prestolnici. Nanj sindikalni organizatorji, z mislijo na podcenjene mlade v prvi vrsti, vabijo pod naslovom Prvi maj delavstvu nazaj.

Delavstvu, solidarnosti, je prvi maj namenjen. Leta 1886 so zanj s krvjo plačali uporniki za osemurni delavnik. Njim in poznejšim uspešnim upornim shodom se moramo zahvaliti za dva dopustniška dneva. Pogoltnim kapitalistom pa, da množica zaposlenih pri nas podplačana dela več kot osem ur in je za nameček zaposlena prekarno, brez plačanih, za zaposlene davno uzakonjenih pravic. Gre za mlade, največkrat študente, a vse bolj tudi za mlajše upokojence in ostale vmes.

Koliko jih je, ne ve nihče. Kljub tem, da je bilo, na predlog sindikatov, uvedeno evidentiranje delovnega časa, ki bi vneslo nekaj pravic za prekomerno delovne. Kakopak so se mu delodajalci, tako kot vsemu, kar diši po pravičnosti in solidarnosti, uprli. Tokrat celo s podporo množice Slovencev kot pretiranemu in predragemu administriranju. Medtem ko v nebo letijo milijoni in milijarde evrov?!?

Koliko je manj ali vsaj minimalno plačanih, seveda ne ve nihče. Edini znani podatek je, da v javnem sektorju kar 32.000 zaposlenim do minimalne plače doplačujejo. V narobe Sloveniji stavkajo najbolje plačani. V socialnem varstvu, ki je s povprečno bruto plačo 1990 evrov povsem na dnu, podplačani in utrujeni zgolj odhajajo in puščajo za seboj prazne postelje v domovih za starejše. Koliko ljudi bi rado kupilo stanovanje ali ga vsaj znosno najemo, se nam ne sanja. Koliko jih ima po šest, deset stanovanj brez evra plačanega davka, ne vemo . Naštevali bi lahko v nedogled. Želimo pa si le, da bi v naslov lahko čim prej napisali. “Živel 1. maj, živela pravičnost!”