Živeti z vodo

Leto, ki se izteka, nas moči, kot že dolgo ne. Ni tipično, saj je do sredine septembra že padlo toliko dežja, kot v povprečnih letih do zadnjega decembra. Toda takšna netipična leta lahko pričakujemo vse pogosteje, opozarjajo v en glas strokovnjaki. Več padavin nam grozi zlasti v jesenskem času. Pozimi jih bo enako, jih bo pa manj v obliki snega, zato se ne bodo zadržale v hribih do pozne pomladi, temveč bodo, tako kot letos na Planinskem polju, “udarile” že februarja.

Podnebne spremembe so nam resda prinesle tudi več suš in nižje vodostaje rek, toda hkrati prihaja vse pogosteje tudi do poplav in te so tudi čedalje močnejše, kaže statistika. Da bo poplav čedalje več, je torej dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti. Soočiti se moramo tudi s tem, da bodo škode zaradi poplav naraščale - ne samo zato, ker jih bo vse več, temveč tudi zato, ker smo v Sloveniji v 70. letih prejšnjega stoletja, potem ko nekaj desetletij hudih poplav ni bilo, pozidali veliko poplavnih območij.

A jeziti se na tiste, ki so tam gradili ali dovolili gradnjo, ali na vreme, ki nam pošilja preveč dežja, je brezplodno početje. Kar lahko storimo zdaj, je povleči čim več naukov iz dosedanjih napak, predvsem pa doreči, kako se najbolj učinkovito spopasti s pričakovano vse pogostejšimi in hujšimi poplavami.

Prvi ukrep je redno vzdrževanje vodotokov. Kar nekaj denarja zanj je v zadnjih letih celo ostajalo ali šlo za druge namene. Pri čemer bi stroške lahko tudi zmanjšali, če bi manjše potoke in pritoke dali v oskrbo občinam, te pa morda kar krajevnim in vaškim skupnostim. Da bi kakšno drevo iz struge smeli potegniti tudi domačini, ne le pooblaščena podjetja. Drugi korak so protipoplavni ukrepi, ki terjajo predvsem več sodelovanja, a se je na primeru Bača letos izkazalo, da se jih da izpeljati tudi zelo hitro. Tretji ukrep, ki že učinkuje, so pravočasne in točne napovedi poplav, ki občutno zmanjšajo škodo (leta 2010 so jo zmanjšale za 50 milijonov). Preventiva je povsod cenejša in boljša kot kurativa.