Življenja in denar

Morda se je komu zdelo dogajanje ob dnevih zaščite in reševanja v Kopru pretirano. Marsikdo se je tudi vprašal, koliko to stane. Pa se to vpraša tudi v trenutku, ko nujno potrebuje pomoč?

Za slovenske enote zaščite in reševanja, v katerih poleg zaposlenih v posameznih službah sodeluje na tisoče in tisoče prostovoljcev, je bilo to predvsem delovno srečanje, s številnimi usposabljanji. Med temi niso le preverjali znanja in usklajenosti posameznih služb, pač pa preverjali tudi opremo, ki mora biti v vsakem trenutku ustrezna za “pravo” posredovanje. Pri reševanju življenj odločajo sekunde in lahko je usodna že najmanjša zamuda, napaka in tudi tehnična pomanjkljivost.

V minulih dneh smo med drugim lahko spremljali, kaj se lahko zgodi na morju in kaj v nastajajočem predoru Markovec. Pred dobrim letom smo tudi Primorci v živo izkusili, kaj pomeni vodna ujma. In kaj pomeni hitro in učinkovito posredovanje ljudi, ki se s tem tudi sami izpostavljajo nevarnosti.

Zato je običajnemu smrtniku povsem nerazumljivo, da rebalans proračuna posega na tista področja, katerih nedelovanje ali omejeno delovanje pomeni tudi večjo nevarnost za življenja ljudi in njihovo imetje. Naravne in druge nesreče se ne ozirajo na proračun. In ljudi ne zanima, da ta ali oni helikopter v primeru nuje ne more vzleteti, ker je že presegel predvideno število naletnih ur.

Manj denarja za gasilce, gorske reševalce, novo in sodobnejšo opremo, pomeni tudi manj varnosti. Ali država res stiska na pravih koncih? Slovenski sistem zaščite in reševanja je prav zaradi prostovoljstva edinstven, saj bi zagotavljanje sedanje ravni varnosti in reševanja zgolj z zaposlenimi državo stalo mnogo več.

Zato bi bilo pošteno, da država poskrbi za primerne pogoje za delo vseh, ki pogosto postavljajo na kocko svoja življenja, da rešujejo druga. Pa čeprav na račun kakšne drobtinice manj za sanacijo te ali one banke ...