Zlato v blatu

Kljub kriznim časom je tradicionalni finale svetovnega pokala na velikanki v Planici nesporno slovenski športni praznik številka ena. V štirih dneh si je dogajanje pod Poncami ogledalo več kot 54.000 obiskovalcev. Množicam Slovencev - od Primorcev do Prekmurcev - so se pridružile navijaške skupine od Avstrijcev do Norvežanov. Za slovenske razmere elitni športni dogodek še vedno poteka na infrastrukturi iz šestdesetih let. Zato je res skrajni čas, da se pospeši že začeta gradnja nordijskega centra, na katerega opozarjata nova velika in srednja skakalnica, kup gradbene mehanizacije in blato. Čez leto dni bo končana prenovljena velikanka, ki bo omogočala polete, dolge do 250 metrov. Upati je, da se za lepimi načrti skriva ureditev, ki ne bo le v korist športnikom, poročevalcem in uradnim osebam. Planica in Kranjska Gora sta svojimi prireditvami, naravnim okoljem in mednarodno prepoznavnostjo tudi turistična bisera, ki bi ju morali še bolje izkoristiti. Sedanja ponudba spominkov in hitro pripravljene hrane k temu ne prispevata veliko. Več izvirnosti, raznovrstnosti in prisotnosti vseh slovenskih pokrajin tudi na stojnicah ne bi škodilo. V preurejeni Planici bi bilo tudi za to ponudbo treba zagotoviti infrastrukturo. Posebno poglavje je prometna ureditev. Glede začasnih ukrepov so organizatorji storili, kar je bilo v njihov moči, a manjkajo trajne rešitve. Mednje sodi nekaj krožišč v zgornjesavski dolini, ureditev blatnega jezera, v kar se spomladi spremeni glavno parkirišče kranjskogorskih žičnic, v sprejemno ploščad za vozila v času velikih prireditev in ureditev ločenih dostopov za službena vozila, javni promet in pešce na prireditvenem prostoru v zgornji Planici. Tam so se tudi tokrat vsi ti tokovi kaotično in - na srečo - brez poškodb, mešali.