Zmerni pesimizem

Ve se le to, da se prav nič ne ve, ali bo država prihodnje leto zagotovila obljubljenih 5,5 milijona evrov za nadaljevanje obnove po potresu leta 2004.

Državnega denarja zmanjkuje, zato bi bil upravičen velik pesimizem. Toda nekatere izjave finančnega ministra Dušana Mramorja, da bi bilo vendarle treba ohraniti gradbeništvo v pogonu, dopuščajo vsaj zmerni pesimizem, morda celo zmerno upanje.

Ljudem v Posočju in idrijski občini, ki v negotovosti čakajo razseljeni ali pa celo v napokanih hišah, ne bi smeli več jemati. Na obnovo čakajo tudi gospodarski objekti, cerkve ... Vmes nastajajo dodatni stroški s plačevanjem nadomestnih stanovanj.

Z lanskim jesenskim rebalansom so namreč prav potresni obnovi za letošnje leto na horuk in brez strokovnega argumenta vzeli največ, dramatičnih 70 odstotkov denarja. Zaradi velikega pritiska prizadetih občin, vika in krika čakajočih ljudi, predvsem pa zato, da ne bi nastajala dodatna škoda na že odprtih gradbiščih, so naknadno dodali 555.000 evrov.

Državni tehnični pisarni (DTP), ki je bila operativno pripravljena za nadaljevanje dela, so vzeli, ostalim, ki še projektov niso imeli, pustili denar. Potem so pa prerazporejali. Stiske ljudi jih očitno bolj malo brigajo.

Stari - novi župani bodo skupaj z DTP morali ponavljati vajo prepričevanja, da je podaljševanje obnove z vso spremljajočo agonijo nesprejemljivo, nespodobno in ustavno sporno. Takoj, ko bodo novi župani sedli v občinske stolčke, bodo šli v Ljubljano s trdnimi argumenti.

Pristojno ministrstvo se tudi ni izjasnilo, kako bo delovalo pri sanaciji in preventivi pri ostalih naravnih nesrečah. V preteklosti so zgolj drastično oklestili denar z 21 na pet milijonov za celotno državo. Potresna obnova je sicer državni projekt, toda vsaj za zelo problematične vodotoke bi lahko dobili denar Evropske unije. Poslanci opozarjajo, birokrati pa ne pripravijo projektov.