Zrcalca za Divačane

Megalomanski gradbeni načrti, s katerimi se investitorji tu pa tam pojavijo pred slovenskimi župani, ponavadi javnost presenetijo. Zaradi finančne razsežnosti, o kateri si navadni občani ali male občine še sanjati ne upamo, in z nikakršno vestjo o negativnih vplivih njihovih načrtov na okolje in zdravje ljudi.

Nekateri se še spomnijo idej o ogromnih tropskih bazenih pri Lipici, pa o dirkališču pri Povirju, mega igralniškem kompleksu na Goriškem ... Podobna zgodba so vetrnice, ki so jih risali na Kokoši, Volovji rebri, Vremščici, Selivcu in nazadnje na Senožeškem, ki se po letih obljub še ne vrtijo, in če se bodo, se jih bo pol manj od načrtovanih. Če pa se ozremo še na gradbene posle, v katerih so posamezniki videli zgolj zaslužek, ni treba daleč - v občini Divača samuje kar nekaj kompleksov, ki so nastali iz velikega pohlepa po zaslužku, končali pa klavrno: medicinski center na poti proti Lokvi, kjer ni niti enega zdravnika, obrtna cona Krumpak, kjer ni obrtnikov, vrstne hiše nasproti trafo postaje, ki se prazne že sesuvajo same vase, le na pol zasedene vrstne hiše v Gabrku. Vizije s ciljem velikega zaslužka, a brez odgovornosti za posledice na okolje. Kako so se prebile skozi sita neizprosne birokracije ter kdo se je utegnil z njimi okoristiti, niti ni več tako pomembno, huje je, da so danes zgolj skeleti, ki ne služijo ničemur in pravzaprav prosijo miloščino.

Kakšna bi bila usoda pokritega smučišča pod Vremščico, če bi ga skrivnostnim investitorjem uspelo tam zgraditi? Ob vse milejših zimah, zaradi katerih propadajo ne le nižinska, temveč tudi sredogorska smučišča, in vse bolj vročih in sušnih poletjih, ki terjajo vse več vode in hlajenja, bi bil objekt najbrž hudo potraten, pa četudi zelo obiskan. Torej bi morali energijo pridobivati ceneje, iz bio mase in odpadkov, napovedujejo investitorji. Industrija obojega velja danes za zelo dobičkonosno. Zato se utegne v javnosti poroditi sum o namenih investitorjev, češ da Divačanom z razvpitim smučiščem le zrcalca prodajajo, da jih zaslepijo.