Župani med odpadki

Te dni, ko bodo od nas skušali izvabiti odločilni volilni glas, bodo vsi kandidati in kandidatke za župane zagotovo polni lepih besed tudi o skrbi za okolje, sortiranje odpadkov, tudi na kakšno čistilno akcijo jim ne bo težko iti. Po volitvah bo seveda drugače. Tako kot je bilo po prejšnjih in predprejšnjih. V večini primorskih občin so kandidati obljubljali, da bodo uredili zbiranje in odlaganje odpadkov, zgledno izpeljali pa tega niso nikjer.

Župani osmih južnoprimorskih občin so že pred osmimi leti, pred dvema polnima mandatoma torej, s pismom o nameri in pogodbo obljubili, da bodo uredili sodobno regijsko odlagališče odpadkov. A ni o njem ne duha ne sluha, namesto tega so občine od države (ta pa od EU) izsilile podaljšanje obratovanja večine obstoječih (in večinoma neustreznih in za okolje škodljivih) občinskih ali medobčinskih odlagališč. In do volitev je bil problem rešen. Slabo sicer, kajti vse, kar gre s teh odlagališč v tla, zrak ali podtalnico, jemo, vohamo in pijemo volilci.

Slaba je ta rešitev tudi zato, ker bo pozno reševanje regijskih odlagališč skoraj zagotovo obležalo v celoti na plečih občanov. Vlak z evropskimi evri v te namene namreč počasi že odhaja.

A ko so župani v teh dneh vlekli črte pod svojimi mandati, so se hvalili le z uspehi. Ni ga bilo, ki bi priznal, da te domače naloge, za katero so ga plačevali občani, ni opravil. In ko bo črto pod svoj mandat čez dve leti potegnil minister za okolje, bo ravnal podobno kot župani: izpostavil bo svoje uspehe in zamolčal neopravljene domače naloge.

A odpadki so tako neoprijemljiva in nezanimiva tema! In komplicirana! No, priznajmo si: težavna. Me prav zanima, kateri županski kandidat bi pravilno sortiral vse odpadke v pravi zabojnik. In kateri vestno ločuje svoje odpadke na svojem ekološkem otoku. In kateri kompostira biološke odpadke. Če bi ga sosedje videli pri takem početju, bi mu zagotovo lažje verjeli tudi pri ostalih obljubah.