Župani raje pokličejo

Franc Mužič ne bi smel pisati svetu osnovne šole ter se v pismu zavzemati za svojega kandidata. Komisija za preprečevanje korupcije je v včerajšnjem mnenju torej ugotovila nekaj, kar naj bi bilo v družbi z visokimi političnimi in etičnimi standardi povsem samoumevno. Ampak ni.

Paradoksalno je briški župan, ki je seveda integriteto kršil in ga v tem smislu ne bi bilo prav braniti, v tem primeru plačal visoko ceno za svojo korektnost in transparentnost. Svetu zavoda osnovne šole je namreč poslal dopis. Svoje mnenje in priporočila je torej izrekel na papirju ter se pod njih podpisal.

Da v druge občine ne prihajajo podobna mnenja KPK ni posledica tega, da tam pritiskov ni. Temveč tega, da slovenski župan raje kot po papirju poseže po telefonski slušalki.

Da v druge občine ne prihajajo podobna mnenja, KPK ni posledica tega, da tam pritiskov županov na kadrovanje v šolah, vrtcih in drugih javnih zavodih ni. Temveč tega, da slovenski župan raje kot po pisemskem papirju poseže po telefonski slušalki. Pokliče tiste člane svetov, pri katerih ima največje možnosti za uspeh. Če to ne pomaga, njihove sodelavce, žene, starše in otroke. Namigne, morda, da bo imel glas “za” ali “proti” neprijetne proračunske ali drugačne posledice. Izterja povračilo za razumevanje in usluge, ki jih je bil ta ali oni deležen v preteklosti.

Seveda bi bilo pretirano trditi, da se vsi župani obnašajo tako. Da vsi na svojih lokalnih dvoriščih kadrujejo in trgujejo. Gotovo so svetle izjeme. Tudi med tistimi župani, ki se vpletajo v postopke, so takšni, ki to počnejo povsem dobronamerno, z iskreno željo, da bi na ključna mesta res prišli najboljši ljudje. Morda je bil tudi namen briškega župana, ki občino neprekinjeno vodi od dneva ena, načeloma usmerjen v dobrobit lokalne skupnosti - šole, staršev, otrok.

Ampak zgodovina nas zelo jasno uči, da ležernost v upoštevanju pravil in reda slej ko prej pripelje do resnih težav. Ter da sistemi, v katerih se vsa moč skoncentrira v rokah enega človeka, ki ima možnost arbitrarnega odločanja, hitro postanejo neučinkoviti, če že ne škodljivi. Primerov, tudi primorskih, ki to potrjujejo, v minulih letih ni manjkalo.

Mužičev nesrečen dopis bi bil torej morda lahko svarilo županom, ki se imajo za majhne sončne kralje in so prepričani, da je njihova beseda zakon. Glede na to, kakšna je raven politične kulture v državi, za katero se zdi, da jo vlada ureja preko twitterja in v kateri že dolgo vse nečednosti, nedostojnosti, žalitve in podtikanja večinoma ostanejo nekaznovani, je sicer malo verjetno, da bo svarilo naletelo na plodna tla ...