Županov polom

Z dokončno zavrnitvijo tekmovalne licence se zelo verjetno končuje zgodba FC Koper, ki je nastal leta 2001 na ruševinah bankrotiranega NK Koper. Obe zgodbi imata stično točko - obakrat je bil zraven Boris Popovič. Prvič še kot podjetnik, drugič pa v vlogi župana. Sicer brez uradne funkcije, a da je bil zraven, obstaja več kot dovolj zapisov, izjav in posnetkov, kjer je določal klubske smernice.

Koper je bil večkrat v težavah in blizu propada, a se je še vsakič izmazal. Tokrat ne. Izpad v primorsko nogometno ligo prezadolženemu klubu ne pušča veliko možnosti. Najbolj realna je, da se bo prisilna poravnava, ki teče na koprskem sodišču, spremenila v stečajni postopek. Že popotnica sedanjega kluba se pred 15 leti ni začela dobro z Georgom Subanom, ki je klub vodil precej po domače. Nanj so se ves čas lepili sumi nečednih ravnanj, kar se je kmalu potrdilo. Iz Kopra se je Suban preselil k Muri, in ko je odšel iz nje, Muri ni bilo več pomoči.

Koprski klub je komaj preživel, z vzponi in padci ter dežurnimi reševalci, kot je bil Milan Mandarić, ki bo zdaj gotovo označen za enega glavnih krivcev za polom. Če ne on, bo to verjetno politična zarota. Koprski klub je bil najbliže finančni sanaciji jeseni leta 2015, preden je glavno besedo prevzel župan Popovič. V svojem značilnem brezobzirnem slogu je pometel s prejšnjo garnituro, pripeljal završki nogometni trio Bara-Petković-Matić, ki je Zavrču že “pomagal” do podobnega razpleta, kot je zdaj koprski. Potem pa so pribočniki na vodilnih klubskih položajih spremenili celo klubski grb in barve ter kanarčke spremenili v kozle.

A izrečene sanje o Realu na Bonifiki in prodaji igralcev so hitro trčile v realnost boja za obstanek. Enostranska prekinitev dogovora o vračilu dolga Mandariću pa je zadolženi klub pahnila v iskanje bližnjic in zvijač, kar se jim je na koncu vrnilo kot bumerang. V zgodovini FC Koper obstaja veliko neodgovorjenih vprašanj. A tokrat ni dvoma, kdo so krivci za polom.