Padanje kakovosti
V pravi poletni pripeki se je končala tretjeligaška nogometna sezona. Bila je vse prej kot vroča, saj se spričo premoči Tolmina in prenove tekmovalnega sistema tretje lige pol sezone ni dogajalo nič pretresljivega. Ker je bilo zgodaj znano, da nihče ne bo izpadel, je bila spomladanska podoba ekip in igre pogosto klavrna. Kakovostno so bile zasedbe primorskih klubov siromašnejše kot lani. Odprava omejitve igranja tujcev v italijanskih amaterskih ligah je sprožila odliv čez mejo, nekaj več na Goriškem kot na južnem Primorskem. Primorski igralci so naredili kakovostno razliko v marsikaterem klubu v zamejstvu, tudi v obeh najboljših slovenskih klubih, Krasu in Vesni, zato je poleti moč pričakovati še večji odliv nogometašev.
Od avgusta bodo namesto dveh kar štiri tretje lige, kar se je pred desetletjem že izkazalo za neposrečeno. Namesto sprememb v drugi ligi, ki je sama sebi namen, se je poseglo v tretjo ligo, ki v delitvi na vzhod in zahod ni kazala posebnih pomanjkljivosti. Bojda druga liga mora biti enotna, zato se raje z nedomišljenimi rešitvami posreduje tam, kjer za to ni resne potrebe.
Če je za ostale regije, ki imajo tudi po dve nižji ligi pokrajinska tretja liga še lahko smiselna, pa za Primorsko, ki komaj sestavi četrto ligo (EPNL), to ne drži. Tudi zato bo primorska 3. SNL edina štela le deset klubov. Kaj bo poslej z EPNL, ko se bo četverica klubov pridružila tretji ligi, lahko samo ugibamo. In kakšna bo kakovost nove 3. SNL, lahko slutimo.
Doslej so bili primorski klubi ob soočanju s konkurenco iz ljubljanskega in gorenjskega področja v nenehnem pritisku, da morajo kolikor toliko kakovostno delati, če želijo v ligi obstati. Odslej tega pritiska ne bo več, in posledično je moč pričakovati padec kakovosti. V zadnjem desetletju je že ugasnilo nekaj članskih ekip in ta trend se bo še nadaljeval. Tudi upoštevajoč alarmantno stanje v mlajših selekcijah v velikem delu klubov.
Nekateri primorski tretjeligaši nad spremembo niso navdušeni, še manj pa nad tem, da so zastopniki obeh MNZ na skupščini dvignili roke za spremembe. Pri tem pozabljajo, da imajo take zastopnike, kot jih sami izberejo. Začne pa se pri vodstvih medobčinskih organizacij (MNZ).
