Ponosni na domače

Ženski rokometni klub Piran ima letos eno najboljših ekip v prvi ligi. Takšno, kakršno si mesto s 60-letno rokometno tradicijo tudi zasluži. Seveda ta ekipa ni zrasla čez noč; zanjo je zaslužnih nekaj rokometnih zanesenjakov, ki so - še pred finančnim zlomom nekdanjega kluba - začeli na novo.

Prejšnji klub je bil odraz takratnega časa. Na slovenskem in evropskem prizorišču je kraljeval ljubljanski Krim, v katerega se je zlivalo veliko sponzorskega denarja in je svojo igro gradil na tujih igralkah. Tudi Piran je imel takrat svojega sponzorja, iz Krima pa je dobil tudi nekaj igralk. Bil je drugi v ligi, takoj za svojim velikim rivalom.

Danes so razmere na prvi pogled enake. Krim na lestvici vodi pred Piranom, tako kot pred leti. A vendarle se je v piranskem klubu vmes veliko spremenilo. Ogrodje zdajšnje članske ekipe sestavljajo domače igralke. Pravzaprav je jedro ekipe skupaj že vse od kadetske vrste. Mlade igralke, ki so že pri 16 letih začele igrati v prvi ligi, so zdaj dozorele. Večina jih tudi študira in bodo o profesionalni rokometni karieri (po možnosti kje v tujini) razmišljale šele z diplomo v žepu. Do tedaj pa kljub ponudbam iz drugih slovenskih klubov raje doma igrajo zastonj. Da bo klubska struktura tokrat le vzdržala večje uspehe, so na skupščini pred dnevi izvolili tudi novo upravo.

Medtem pa Krim, sicer malce opešan, še vedno vodi staro politiko kupovanja igralk. Doma vzgojenih igralk je v prvi ekipi le za vzorec, bistveno manj kot v Piranu. Na sobotnem derbiju se je tehtnica spet nagnila na stran Krima, ob istem trendu pa se bo v prihodnje prav lahko obrnilo tudi drugače.