Začeti z veseljem

Tekmovalno alpsko smučanje pri nas že v otroških kategorijah postaja belo gladiatorstvo potomcev bogatih. Ti marsikdaj nimajo telesnih in mentalnih potencialov za vrhunski šport, a se od njih pričakuje, da bodo šli po poti Bojana Križaja in Tine Maze. Strmina, na koncu katere sta slava in denar, je za veliko večino predolga. Mnogo pred ciljem se zgodijo resne poškodbe, zmanjka denarja, že pred koncem osnovne šole pa je mladež sita vsakodnevnega nakladanja opreme in samega sebe v kombi ob štirih zjutraj. Smučanje zasovražijo, ko bi v njem komaj lahko začeli dosegati največ.

Slovensko tekmovalno smučanje je predolgo vztrajalo pri načinu dela, ki je temeljilo na neponovljivih razmerah iz časov zadnjega desetletja nekdanje Jugoslavije. Tedaj je slovenska politika dala smučanju, v katerem je bilo veliko vrhunskega znanja, v športni sferi popolno prioriteto, saj v ekipnih športih skozi balkansko kuhinjo ni bilo mogoče priti daleč. Denar je (marsikdaj tudi s pritiski od zgoraj) v beli šport izdatno prihajal iz države in podjetij. Tako je bilo v razmerah dokajšnje družbene enakosti na smuči mogoče postaviti vse slovenske osnovnošolce, iz široke baze pa najti talente in jih realizirati. Smučarska zveza je pomagala najboljšim v klubih, podpirala je regijske selekcije, olajšala nakup opreme ...

Danes tega ni več. Smučanje je zdrsnilo po lestvici pomembnosti za kolektivne športe, kar je svetovni standard. Denarja zanj je zato, zaradi slabših rezultatov in zaradi gospodarske krize, manj. Srednji sloj in z njim množično družinsko smučanje so zdesetkani. Treba bo začeti znova. Najprej je potrebno vsem najmlajšim omogočiti, da se smučanja igrivo, skozi vzgojno-izobraževalni sistem, naučijo na bližnjih malih smučiščih, za katere bi država morala predpisati preprostejšo papirologijo. Nato je treba - ne da bi ob tem trpela šola in dnevni bioritem najmlajših - poskrbeti za tehnično pravilno vijuganje otrok v vseh razmerah, v vsakem snegu in le med ostalim - tudi med količki. Iz tako pridobljene široke baze je čez nekaj let mogoče izbrati nadarjene in jih postopno dodatno tekmovalno obremeniti. Očitno bo treba del strokovnega znanja za vrh poiskati v tujini. Ne nazadnje se je tudi Tone Vogrinec pred začetkom zlatih časov izpopolnjeval v Franciji.