Zavezani kandidati
Sodeč po včerajšnjih smelih besedah o povezovanju in sodelovanju za narodov blagor, bi se zdelo, da v Novi Gorici ne poteka kampanja za županske volitve, pač pa en tak svečani zbor vseh, ki “dobro v srcu mislijo.” Poteza županskih kandidatov je res manj običajna, a ni nepričakovana. Naj se univerza razvija v Novi Gorici ali naj raje odide, kamor jo je volja, je tema, okrog katere pravzaprav ni dilem - če se preseli, bo to prehud udarec ne le za mesto, pač pa za vso Goriško.
V tem duhu politika že 15 let poudarja, kako pomemben je razvoj univerze. Pa ne, da je v Novi Gorici niso podpirali, nasprotno, kar nekaj denarja je šlo zanjo. A kako je bilo s tem razvojem, je znano: stranke in liste v mestnem svetu so pred leti že podpisale sporazum, ki pa ga je ob prvi priložnosti odplaknil Koren. S kampusom se je žongliralo že pred in po tem. Kdo je kdaj imel vajeti v rokah, se ve. Od politike do vodstva univerze. Sedaj se je konkretno zalomilo in se krešejo kregarije, kdo je zamočil. Vsi smo za univerzo je že ves čas slogan dneva. A hudič je ponavadi v podrobnostih: trenutno je univerza, kot se je slikovito izrazil eden od podpisnikov, nekje v Ajdovščini ... na poti v Vipavo.
Zato se kandidati že pred volitvami skupaj javno zavzemajo, da bi se univerza nekje na izvozu za Vipavo vendarle obrnila in krenila nazaj v Novo Gorico. Ne gre dvomiti, da so pri tem iskreni. Ker pa za to ni treba podpisovati papirjev, se zdi, da je podpis sporazuma, ki je poenotil politiko in med drugim odpihnil idejo kampusa v centru mesta in ga spet postavil h Kornu, nastal bolj v duhu: imej prijatelje blizu, nasprotnike pa še bliže. In jim glej pod prste, da ne bodo ob prvi priložnosti snedli besede. Hkrati pa je predvsem javna obljuba vodstvu univerze: za božjo voljo, ne odidite, zdaj, ko smo vsi skupaj javno zastavili svojo besedo, pa res ni več ovir za dogovor. Ali je res tako, pa bo videti po volitvah ...
