Kaj delajo državni uslužbenci, ki ne delajo?
Spet bomo morali nedolžni plačevati grehe naših “nedotakljivih”! Živimo pač v takem sistemu, kjer premnogi nimajo poštene službe, premnogim je sploh prepovedano delati, daleč največja lista pa je tistih, ki so imeli srečo, zasedli svoja delovna mesta, se z njimi “poročili” oziroma “dokler naju smrt ne loči” in od tam jih nihče ne more premakniti. Le na višje, bolje plačano, še manj odgovorno delovno mesto.
Njihova plača ni odvisna od njihove uspešnosti, saj uspešnost ni posebej nagrajevana, je pa zato tudi neuspešnost pozabljena kategorija. Za storjene napake nihče ne odgovarja, storjeno škodo pa poravnavamo davkoplačevalci.
V kratkem času slovenske samostojnosti nisem zasledil članka ali novice, da bi odpustili določenega državnega uslužbenca zaradi njegovega nedela,. Redki odpuščeni so imeli kar precej masla na glavi. Tu ne mislim navadne delavce, ki letijo že zaradi par konzerv. Nedotakljivi so višje postavljeni. Armada zaposlenih se ne zmanjšuje niti z uvedbo e-sistemov in avtomatizacijo postopkov. Dandanes normalen državljan nima vstopa v pisarne upravnih organov, ker mora vse vloge vlagati preko računalnikov in so te vloge takoj zavedene in v veliko primerih tudi avtomatsko rešene.
Škodo, ki jo povzročijo ne anonimni s svojim nedelom ali napačnim delom, poravnava država. Škodo za sodne zaostanke plačujemo ostali nedolžni. Nezakonito delo organov pregona, ko na sodišču padejo odmevne afere, plačujemo ostali nedolžni. V zadnjem času škodo za več kot štiri tisoč založenih oporok bomo spet krili nedolžni. Zavestno kršenje ustave, ko naša vlada in parlament sprejemata protiustavne zakone, plačujemo mi – nedolžni ostali. V vseh teh primerih, ki jih je že nič koliko se nihče ne vpraša o odgovornosti. Odgovornost je v državnih organih in sodstvu neznana kategorija. Nihče se ne čutiodgovornega, čeprav je bil za to izvoljen ali postavljen. Zaradi neodgovornosti je stanje v našem podalpskem raju takšno, kot je.
ZORAN MARKUŽA, Ankaran