Prehojena pot prizadevanj in boja za čisto okolje Anhovega

Ob 30. obletnici delovanja Društva OZA sem bila kot častna članica društva povabljena na svečano prireditev. Društvo OZA aktivno deluje na področju ozaveščanja prebivalstva o še vedno prisotnih posledicah uporabe azbesta v nekdanji proizvodnji in izvaja preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva. Delovanje društva OZA nedvomno prispeva k dvigu kvalitete življenja prebivalstva Soške doline, prizadetega zaradi večdesetletne uporabe strupenega in zdravju hudo škodljivega azbesta. Začetki boja proti onesnaževanju okolja v naši dolini in boja za pravice obolelih za azbestozo in drugih bolezni povezanih z uporabo azbesta pa sežejo daleč pred leto 1996, ki je ustanovno leto društva OZA.

Prav temu obdobju, predvsem pa ljudem, ki s(m)o začeli z aktivnim bojem proti onesnaževanju okolja, za ukinitev uporabe azbesta v proizvodnji, uspešno priborjeni pravici do denarnih in drugim nadomestil okoliškemu prebivalstvu, namenjam ta članek. Moti in žalosti me, da se na prve aktiviste, naš trud in dolgotrajen boj prevečkrat pozablja. S tem člankom bi se prav njim rada zahvalila za njihovo pionirsko delo na področju boja za čisto okolje in zdravje ljudi.

Začetki našega boja sežejo v leto 1982, v čas bivše Jugoslavije, ko smo v Anhovem pod okriljem takratne SZDL Deskle-Anhovo ustanovili Terenski odbor, katerega cilji so bili odprava azbesta v proizvodnji tovarne Salonit Anhovo, odprava onesnaženosti okolja in pomoč okoliškemu prebivalstvu, zlasti obolelim. Ustanovitev odbora je odločno podprl takratni predsednik KS Deskle- Anhovo, gospod Ivan Mavrič (Nute). Med prvimi aktivisti je bil Dominik Medvešček, ki je vložil veliko energije v ozaveščanje krajanov in pridobivanje podpornikov nastajajočega gibanja. Pomemben se mi zdi zlasti pristop Bogomirja Bavdaža, ki je postal najprej podpredsednik, po odstopu Malči Gabrijelčič zaradi službenih obveznosti pa predsednik odbora. Vztrajno je prepričeval zaposlene v tovarni in krajane o nujnosti boja za odpravo uporabe azbesta v proizvodnji. Ni bil vedno razumljen, ravno nasprotno, veliko je bilo tudi nizkih udarcev, kar pa ga ni ustavilo. Pri tem boju mu je ves čas in mu še vedno stoji ob strani ter aktivno sodeluje in podpira žena Slavka. TO je deloval do leta 2002.

Hvala dr. Nevenki Mlinar, ki je od nastopa službe splošne zdravnice v našem kraju vedno izkazovala veliko razumevanja in skrb za obolele zaradi azbesta. Posebno zahvalo zasluži dr. prof. Metoda Dodič Fikfak, ki je našemu odboru vsestransko pomagala. Prepričevala in ozaveščala je nadrejene v tovarni in okoliško prebivalstvo o škodljivih posledicah azbesta in nujnosti njegove takojšnje ukinitve v proizvodnji. Naš boj proti uporabi azbesta je razširila v svet znanosti. Tako sva se skupaj udeležili plenuma na Madžarskem, na katerem so sodelovali znanstveniki iz Afrike, Azije in Evrope. Pokazali so velik interes in izrazili podporo našemu načinu boja za ukinitev uporabe azbesta.

Hvala tudi neustrašni in odločni novinarki Mojci Dumančič. Pogumno in samoiniciativno je vstopala v prostore tovarne. Seznanila se je z nevarnostjo uporabe azbesta, opazovala slabo zaščito delavcev pri delu z njim, se pogovarjala z delavci o njihovih težavah in boleznih, pa tudi o prezgodnjih smrtih. S člani odbora je opravila več intervjujev, fotografirala odkritja, jih objavljala na televiziji in drugih medijih.

Iskrena hvala nekdanjemu županu občine Kanal ob Soči Zoranu Madonu, ki nas je odločno podpiral.

Hvala vsem aktivistom iz domačega okolja, ki so po svojih najboljših močeh prispevali k našemu skupnemu boju, med katerimi sta tudi Vanda Colja in Lilijana Pulec z možem in vsem mladim, ki so s plakati in protesti podpirali naša prizadevanja. Hvala, na žalost že preminuli sokrajanki, Jelki Tinta, ki je kot prva domačinka oddala tožbo in zahtevek za denarno nadomestilo zaradi azbestoze in uspela.

Terenski odbor se je maja 2015 preoblikoval v društvo EKO Anhovo in dolina Soča. Z njim se je in se še naprej nadaljuje boj za čisto okolje in zdravje ljudi. Azbest se je resda umaknil iz proizvodnje, vendar se pojavljajo novi izzivi, zlasti sežiganje zdravju škodljivih odpadkov v pečeh nekdanje tovarne Salonit. Veseli me, da se je Društvo EKO Anhovo in dolina Soče okrepilo z novimi, mlajšimi člani, ki ob boku starih članov nadaljujejo naše poslanstvo. Uspešno delo društva je bilo opaženo tudi na državni ravni. 10. decembra 2025, ob svetovnem dnevu človekovih pravic, sta Mateja Satler in Anastazija Bevčar prejeli iz rok predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar častno pohvalo za večdesetletno okoljevarstveno poslanstvo za zdravje in dobrobit vseh prebivalcev srednje Soške doline

Vsem žrtvam azbesta, njihovemu trpljenju in prezgodnji smrti izrekam globoko spoštovanje, njihovim družinam pa iskreno sožalje.

Boj za čisto okolje, čist zrak in vodo se mora nadaljevati. Ne smemo in ne moremo dovoliti novega onesnaževanja. Ne smemo dovoliti kurjenja nevarnih odpadkov iz cele Slovenije in tujine. Od vodstva tovarne Alpacem Cement, naslednice nekdanjega Salonita Anhovo, zahtevamo in pričakujemo, da izvaja kurjenje odpadkov pod istimi kriteriji kot sežigalnice.

Svoje razmišljanje zaključujem z željo, da bi se v prizadevanje za zdravo okolje aktivno in množično vključilo več domačinov in predvsem, da bi obe društvi, EKO Anhovo in dolina Soče in društvo OZA našli stične točke in začeli sodelovati. Povezani lahko dosežemo več. Verjamem, da je cilj obeh društev dobrobit našega prebivalstva, zato je sodelovanje in ne izključevanje nujno.

Lidija Rahotina, Anhovo