Zakaj ne projekt svilne ceste?
V tržaškem pristanišču so že pred približno dvema letoma prepoznali razvojni potencial projekta svilne ceste. To je projekt izgradnje infrastrukture, ki ga sicer vodi Kitajska, v njega pa se vključuje vse večje število držav. Železniški in cestni koridorji ter pomorske poti bi v Evropi segale na zračno črto Baltik - severni Jadran.
Priložnost za vključitev v ta projekt je imela tudi Slovenija, ko naj bi Kitajska prevzela izgradnjo drugega tira ... Kot vemo, je ta varianta odpadla, razlogi pa širši javnosti niso poznani. Odklonu je morda botrovalo nasprotovanje Zahoda temu projektu. Morda pa so v ospredje prihajali tudi predsodki v obliki širjenja kitajskega imperija.
Kar se pri tem projektu spregleda, je, da gre za dve različni paradigmi gospodarjenja. Na eni strani imamo zahodni neoliberalizem s poudarkom na financiranju, na drugi strani pa kitajski projekt namenja vlaganja v realno gospodarstvo, bolj natančno tudi v prometno infrastrukturo. Financiranje teh projektov je strogo ločeno od špekulativnih vlaganj. Osnova sodelovanja je suverenost posamičnih držav in nevmešavanje v njihove interne zadeve. V konkretnih primerih investiranja pa se je treba zavedati, da so v teku konkretna pogajanja moči na obeh straneh. Ne moremo si predstavljati kitajskih pogajalcev kot radodarne in razumevajoče, temveč je potrebno za pogajalsko mizo pristopiti s sposobnostjo, ki je enaka kitajskemu partnerju. Nedvomno je treba tudi razumeti, da ima Kitajska interes, da pri izgradnji prometne infrastrukture angažira svoje proste kapacitete, čemur pa v pogajanjih je treba nasprotovati s svojimi kapacitetami. Moramo tudi razumeti, da Kitajska želi razširiti svoje tržišče, vendar istočasno ve, da se bo njeno blago lahko menjalo z blagom drugih držav.
Postavlja se vprašanje, kje bosta v tem globalnem kontekstu umeščena koprsko pristanišče in Slovenija. Ali se hočeta namenoma izločiti iz bodočih trendov gospodarskega razvoja, ali mislita zasledovati koncept neoliberalnega kapitalizma, kjer sta koprsko pristanišče in Slovenija zgolj plen. Najverjetneje bolj k drugi varianti, saj koprsko pristanišče vidi svojo konkurenco v reškem in tržaškem pristanišču, ne pa sodelovanja teh treh pristanišč (Trst, Koper, Reka) v mreži projekta svilne ceste.
Črt Tavš, Koper