12 minut, zažrtih v spomin

BARCELONA > Le dan in pol po napornem dvoboju z Litvo je za slovensko vrsto že napočil čas za prvo odločilno tekmo na svetovnem prvenstvu - proti Dominikanski republiki. Kako igralcem iz misli izbrisati poraz po že napol dobljeni tekmi z Litvo in vse sile usmeriti proti košarkarjem s Karibov, je bilo vprašanje, ki je takoj po koncu tekmovanja na Kanarskih otokih preletavalo misli selektorja Jureta Zdovca.

Je pa po takem porazu zagotovo težko preklopiti razmišljanje. Tekma z Litvo je sicer večji del bila za košarkarske sladokusce, ponudila je napetost, dramo in preobrat, ki je osrečil večtisočglavo navijaško hordo z Baltika. Skoraj 12 minut brez koša ni svetovni rekord, tudi zgolj dve točki v eni četrtini so, recimo, zmogli tudi Finci proti ZDA, a za košarkarsko nacijo, kot je Slovenijo, je to neopravičljivo. 12 minut popolnega strelskega mrka se lahko zažre v misli, še posebej, ker ni šlo v obroč iz izdelanih pozicij (Jure Balažič) ali pa neposredno izpod koša (Alen Omić). Sploh potem, ko so Litovci v pretepaški obrambi utrujali ključne igralce. Končni preobrat sta zrežirala brata Lavrinovič, žal pa sta bila na drugi strani malo vidna brata Dragić. Del nosilcev igre je proti koncu tekme kazal znake utrujenosti, vključno z Goranom Dragićem, ki je imel po porazu precej sočen besednjak. Že po zmagi proti Angoli je diplomatsko namignil, da bi bilo bolje, če bi takrat sami preračunavali (beri izgubili). Pred tekmo so vse preveč energije porabili z besnenjem čez preračunljivost Avstralcev. To so počele že marsikatere druge reprezentance in neproduktivno se je obremenjevati še s tem. “Igralcem nimam kaj zameriti, lahko le sebi. Mogoče bi lahko več rotiral. Morda sem preveč zaupal nekaterim in so zaradi utrujenosti zgrešili kak met več,” je bil samokritičen Zdovc. A vendar selektor najbolje pozna zmožnosti ekipe in glede na omejen izbor igralcev se v taki tekmi ni odločil za tveganje.

Če ne bi bilo črne zadnje četrtine, s katero je padel zastor skupine D, bi Kanarski otoki ostali v lepem spominu. “Naredili smo vse, da bi bili prvi v skupini in nimamo si kaj očitati, imamo čisto vest. Preživeli smo lepa dva tedna, žal pa časa za obisk plaž ali kaj drugega ni bilo,” je končne vtise, preden so ekipe sedle v letalo za Barcelono, strnil Domen Lorbek.

ROK MAVER