Labodji spev z napako

SP v košarki
, posodobljeno:

Ponoči bomo dobili drugega finalista na košarkarskem svetovnem prvenstvu. Sinočnji polfinale med Združenimi državami Amerike in Litvo je bil pričakovan, drevišnji med Srbijo in Francijo pa je presenetljiv.

Juan Carlos Navarro (levo) in Pau Gasol sta tokrat ostala brez reprezentančne lovorike. Bosta pri 34-ih letih še vztrajala v španskem dresu?
Juan Carlos Navarro (levo) in Pau Gasol sta tokrat ostala brez reprezentančne lovorike. Bosta pri 34-ih letih še vztrajala v španskem dresu?Ivan Milutinovic

NOVA GORICA > V sredo ponoči se je zgodila prva senzacija na turnirju. Španija ni ostala le brez želenega zlata, ki bi edino pristajalo tako imenovani zlati generaciji, pač pa tudi brez programiranega finala z Američani in celo boja za medalje na domačih tleh. Prvaki iz leta 2006 so se še drugič zapored na svetovnem prvenstvu poslovili v četrtfinalu. Pred štirimi leti jih je v Turčiji ugnala Srbija, a poraz je bil hitro pozabljen in minil praktično brez posledic. Selektor Sergio Scariolo je ostal v sedlu in z vrnitvijo Paua Gasola popeljal Špance do ubranitve naslova evropskega prvaka leta 2011 in finala olimpijskih iger leta 2012.

Letošnje slovo v četrtfinalu pa utegne imeti precej širše razsežnosti. V španski zvezi bodo kmalu začeli z iskanjem naslednika selektorja Juana Antonia Orenge, ki se na dveh velikih tekmovanjih ni proslavil. Lani je na evropskem prvenstvu - resda brez dveh glavnih mož Paua Gasola, Juana Carlosa Navarra in še nekaterih vidnih članov reprezentance katerih naslednike bo precej težje najti - osvojil bron na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Letos pa je s popolno zasedbo ostal praznih rok.

Španski mediji so šokirani ob izpadu domače reprezentance, košarka pa je kljub domačemu SP v časnikih bolj v ozadju, največ prostora tudi te dni zaseda nogomet. Večji del naslovnice si je četrtfinalni poraz s Francijo prislužil v Marci; čez skoraj celo stran je fotografija razočaranega Pauja Gasola. Naslov članka je Giljotinirani, poudarjeno pa je tudi skandiranje gledalcev selektorju Junau Antoniu Orengi, naj odstopi. Katalonski El mundo deportivo je članek naslovil z Velika depresija As pa piše, da je Francija potopila zlato generacijo. Vsi ugotavljajo, da je bil edini, ki je igral na nivoju, Pau Gasol, poudarjajo pa izjave igralcev, da so očitno padli na psihološki plati, pa tudi le 52 doseženih košev, kar se ni zgodilo že od leta 1968.

V obeh primerih jim je izločilni poraz prizadejala Francija, a z bistveno razliko. Lani so bili Francozi celo favoriti s Tonyjem Parkerjem, letos pa so siceršnjim evropskim prvakom brez enega najboljših organizatorjev igre na svetu podelili vlogo ekipe, ki se lahko po najboljšem scenariju ob ugodnem razvoju dogodkov v “skupini smrti” in dveh zmagah v izločilnih bojih prebije do polfinala. Tam bi se francoska pot tako kot poti vseh ostalih reprezentanc, ki niso ZDA ali Španija, po spornem žrebu krovne košarkarske zveze morala končati. Drevi bomo izvedeli, ali se bo res. Jasno je le, da bomo dobili nepričakovanega finalista.

Srbija je po četrtem mestu v svoji skupini v osmini finala ugnala dotlej še neporaženo Grčijo, v četrtfinalu pa še enega glavnih kandidatov za (bronasto) medaljo, Brazilijo. Izbranci Aleksandra Đorđevića so se izkazali s stopnjevanjem forme in iger ter zlasti v drugih polčasih izločilnih dvobojev. Grki in Brazilci so po glavnem odmoru delovali nemočno proti širokemu napadalnemu razponu Srbije. Še širšega ima na papirju Španija, ki pa ji Francozi niso dovolili, da bi se razigral. Tako skromnega strelskega dosežka (52 točk) Španci ne pomnijo.

Fiba je izračunala tudi končne uvrstitve reprezentanc od 5. do 8. mesta, čeprav tekem za razvrstitev tokrat ni bilo. Ker se nekateri sploh niso pomerili med sabo, je določitev mest prek količnika precej vprašljiva. Ampak izraču je naslednji: 5. Španija, 6. Brazilija, 7. Slovenija in 8. Turčija. Tako je teoretično naša ekipa za eno mesto izboljšala dosežek z igrišča iz Turčije 2010, kjer pa so bile tekme za končno razvrstitev.

V četrtfinalu so bili gostitelji najslabši tam, kjer bi morali biti najboljši. Za tri točke so metali klavrnih 22:2, skok so proti Francozom izgubili 28:50. So Francozi pod taktirko v košarkarskih krogih ne posebej čislanega Vincenta Colleta odigrali popolno tekmo? So Španci klonili pod bremenom velikih pričakovanj tako kot leta 2007, ko so v finalu domačega evropskega prvenstva izgubili z Rusijo? Ali pa so gostitelji v najmočnejši zasedbi podcenjevali tekmeca, ki so ga v skupinskem delu ugnali za 26 točk in mu natresli 88 košev? Kakorkoli, Srbija (kot samostojna država) in Francija bosta drevi v Madridu lovili prvi finale in prvo medaljo na svetovnih prvenstvih.

ALEŠ SORTA