Otoki pasjega imena
Edina predtekmovalna skupina svetovnega prvenstva, ki so jo preselili z iberskega polotoka, je skupina D na oddaljenih Kanarskih otokih v Atlantske oceanu ob maroški obali, ki imajo status avtonomne skupnosti.
Prva stvar, ki jo Kanarski otoki ljudem prikličejo v spomin, je seveda žvrgolenje prikupnih rumenih ptičev. Dejansko tam (predvsem na Tenerifah) živi res s veliko kanarčkov in papig. A ime otoki nosijo po psih. Zanj se morajo zahvaliti Rimljanom, ki so jih dojili divji psi tamkajšnjih domorodcev Guančev.
Sedmerica otokov vulkanskega izvora, ki leži 150 kilometrov od severo-zahodne afriške obale, ponuja nešteto dopustniških priložnosti. Največja otoka sta Tenerife in Gran Canaria. Za turiste je sicer atraktivnejši prvi, zlasti zaradi ognjenika El Taide, okoli katerega se vedno skrivnostno zbirajo gosti oblaki.
Kanarski otoki so zadnja leta med slovenskimi študenti priljubljeni zaradi študijskih izmenjav, že dolga leta pa so izbrana lokacija za deskarje, predvsem Fuerteventura. Turisti se najraje odločajo za Tenerife, Gran Canario in Lanzarote, kjer so dolge peščene plaže z valovitim morjem, primerne za mlajše, vodni in živalski parki pa kot nalašč za družine.
Ob tem prihaja do izraza sodobna arhitektura, avtonomnost vsakega otoka posebej ter posebne davčne olajšave, ki jim jih omogoča avtonomni status. Kanarski otoki so zaradi svoje klime in ponudbe za turiste zanimivi skozi celo leto, marsikdo pa se odloči tudi za stalno življenje.
Turistično infrastrukturo so tam pred več kot štirimi desetletji začeli postavljati Nemci, ki pa so sčasoma postali vse bolj moteči za domačine in tudi zato je nastala precej močna avtonomistična stranka. Originalni prebivalci Kanarskih otokov so sicer po prihodu Castiljskih (španskih) konkvistadorjev po znanem južnoameriškem receptu izumrli.
Po nekaterih študijah klimatologov ima glavno in daleč največje mesto na Kanarskih otokih, Las Palmas, najbolj blago klimo na svetu. Mesto ustanovljeno daljnega leta 1478, zdaj šteje že okrog 400.000 prebivalcev.
RM