Po prvem metu bodo težave pozabljene

Evropsko prvenstvo leta 2009 na Poljskem je končal na nehvaležnem četrtem mestu, s podobno uvrstitvijo pa bi bil več kot zadovoljen tudi v Španiji.

> Ste še vedno optimistično razpoloženi in ciljate na uvrstitev med najboljše štiri?

“Absolutno je cilj polfinale. Cilji morajo biti visoki, saj je tako pritisk večji in na tak način vsi skupaj rastemo. Ni rečeno, da bomo ta cilj izpolnili, vendar sem pristaš, da napadamo najvišja mesta, saj ne želimo le sodelovati na prvenstvu. Sam poznam dve vrsti tekem: tekme, v kateri moraš zmagati, ter tiste, ki jih ne smeš izgubiti. Igralci morajo poraz čutiti kot katastrofo in na to pravilno reagirati. V reprezentanci so izkušeni košarkarji, ki imajo pravi značaj ter skušajo to prenesti tudi na mlajše, ki pa za te stvari niso vselej dovzetni. Njihov pristop ni sporen, so pa določene težave pri koncentraciji in taktičnem znanju. Veliko delamo na tem. So 'fejst' fantje in jim takšne napake lažje oprostim, saj na treningih in tekmah delajo z obilico energije.”

“Fantje morajo stopiti iz nekih svojih okvirjev. Nekateri igrajo v teh okvirjih in v svojem ritmu, moja glavna naloga pa je, da jih prebudim.”

> So tako visoki cilji realni tudi brez pomoči Erazma Lorbka?

“Sam od teh napovedanih ciljev ne odstopam. Upam, da se tudi fantje zavedajo, kaj so sposobni doseči. Marsikdo med njimi žal nima dovolj samozaupanja in to je trenutno tudi največja težava. Fantje morajo stopiti iz nekih svojih okvirjev. Nekateri igrajo v teh okvirjih in v svojem ritmu, moja glavna naloga pa je, da jih prebudim.”

> S kakšnimi skrbmi si belite glavo v zadnjih dneh pred začetkom prvenstva?

“Poleg pomanjkanja izkušenj bo na določenih tekmah zagotovo prišla do izraza naša inferiornost v mišični masi. Smo mala državica in bil bi že kar manjši čudež, če bi imeli na vseh igralnih mestih tako širok izbor igralcev kot nekatere velesile. Smo bolj gibljivi in lahki, vendar se znamo tudi stepsti pod obročem. Z izjemo Avstralcev, ki imajo v reprezentanci kar nekaj težkih centrov, se pomanjkanje višine in kilogramov proti ostalim reprezentancam v skupinskem delu ne bi smela poznati. Želim si ustvariti pravo vojsko pod košem in od vsakega igralca izvleči maksimum.”

> Se je težko taktično pripraviti na eksotične reprezentance, kot so na primer Južna Koreja, Angola in Mehika?

“Moja obrambna filozofija je zagotovo prilagojena evropskim reprezentancam. Torej se je precej težje pripraviti na recimo Južno Korejo in Angolo, ki igrata drugačen slog košarke. Obrambi je veliko težje, če so v igri gibljivi centri, ki jih je v določenih fazah igre težje braniti. Sam raje igram proti ekipam s klasičnimi centri, ki so manj nepredvidljivi. Čeprav stavim na organizirano košarko tako v obrambi kot v napadu, pa naši reprezentanci ne smem odvzeti hitrosti, ki je eden izmed njenih glavnih adutov. S takšno igro po eni strani prihajamo do številnih lahkih košev, vendar pa ob tem naredimo tudi ogromno napak. Tako je bilo lani, pa tudi na pripravljalnih tekmah. Manj se igra na postavljen napad in posledično trpi tudi obramba. Naš glavni cilj je, da do prve tekme proti Avstraliji zmanjšamo število napak in tako dvignemo raven igre.”

O Goranu Dragiću: “Najin odnos je profesionalen oziroma takšen, kot mora biti med selektorjem in kapetanom reprezentance. Ena mojih slabosti je morda to, da ne komuniciram veliko z igralci.”

> Imate zbranih dovolj informacij o Avstralcih?

“Prvima dvema tekmecema smo že posvetili veliko pozornosti, saj so moji pomočniki zbrali lepo število posnetkov, Chris Thomas si je ogledal nekaj tekem Avstralcev v živo. Ti dve tekmi bosta zagotovo zelo vplivali na razmerja moči v skupini in zato se moramo zelo dobro pripraviti, o ostalih tekmecih pa bomo več izvedeli na samem turnirju, čeprav tudi Litovce odlično poznamo. Tudi Angole ne gre vzeti z levo roko, saj gre za ogromno državo, ki ima kar nekaj obetavnih košarkarjev. Nimamo najbolj izkušene ekipe, tako da bo za nas vsaka tekma prava bitka. Ne igramo proti 'indijancem' in vse nasprotnike izjemno spoštujemo.”

> Boste zaradi sistema tekmovanja kaj taktizirali na določenih tekmah?

“Menim, da nismo v položaju, da bi lahko taktizirali, saj jih lahko hitro dobimo po glavi. V vsako tekmo bomo šli na nož, saj je tudi razpored tekem takšen, da si ne moremo privoščiti spodrsljaja. Šele zadnja tekma v skupini proti Litvi bo dala dokončne odgovore. Preračunavanj z moje strani zagotovo ne bo. Evropska prvenstva zaradi sistema tekmovanja dopuščajo več prostora za dvig forme določenih košarkarjev. Tudi v Španiji bo zelo pomembna dolga klop.”

> Kaj za slovensko reprezentanco pomeni nastop Gorana Dragića?

“Psihološko sem se že pripravil, da Goran ne bo nastopil na svetovnem prvenstvu, a sem se na srečo motil. Zdaj sem še bolj prepričan, da je dozorel v vrhunskega organizatorja igre. Od igralcev pričakujem ogromno, od 'playa' pa še nekaj več. Je zelo prilagodljiv in nedvomno eden vodilnih svetovnih igralcev na tem igralnem položaju. Priključil se je kasneje, vendar tega na parketu ni videti. Vso ekipo je dvignil na višji nivo. V ligi NBA ima sicer več prostora za preigravanja in prodore, a se je odlično prilagodil tudi na evropske razmere. Z odnosom v obrambi in napadu je nedvomno vzor vsem soigralcem in z njegovim delom sem popolnoma zadovoljen. Najin odnos je profesionalen oziroma takšen, kot mora biti med selektorjem in kapetanom reprezentance. Ena mojih slabosti je morda to, da ne komuniciram veliko z igralci. Stavim na določeno distanco in v večini primerov se pogovarjamo le o taktičnih stvareh, medtem ko nekega globljega odnosa z njimi nimam.”

“Moja obrambna filozofija je zagotovo prilagojena evropskim reprezentancam.”

> Bi znala biti igra slovenske reprezentance preveč odvisna le od starejšega Dragića?

“Upam, da ne bo tako. Sam se potreboval kar nekaj časa, da sem začutil ekipo. Z Goranovim prihodom se je vzpostavila določena hierarhija in s tem imam tudi sam lažje delo. Na nekaterih tekmah smo imeli veliko padcev, kar je bila posledica nerazdeljenih vlog. V veliki večini primerov prvotni taktičen načrt ne uspe, zato je pomembno, da imaš tako v napadu in obrambi več orožij. Verjamem, da imamo dovolj manevrskega prostora. Sam sem si v zadnjih letih nabral dodatne izkušnje in okoli sebe sem izbral kakovostne pomočnike. Kljub temu nisem čarovnik, a zaupam v svoje znanje in ne trošim energije na nepomembne stvari. Najbolj pomembno je, da se kakovostno dela. Po prvem sodniškem metu proti Avstralcem bodo vse težave pozabljene.”

SIMON MALJEVAC