Pravega vodje Slovenija še nima

LAS PALMAS > Kljub menjavi generacije se breme nastopa na velikem tekmovanju pri sedanji slovenski ekipi ne pozna. Nekaj pri tem igrajo tudi mednarodne izkušnje s klubskih tekmovanj. Jure Zdovc pravi, da smo v obdobju gradnje nove ekipe, enako je povedal angolski selektor Paulo Macedo, čeprav ima kar pol njegove ekipe več kot 30 let, njegovi izbranci pa so aktualni in večkratni afriški prvaki. Zakaj se torej Angolcem, čeprav niso tako slabi, za razliko od Slovencev vedno izmuzne napredovanje v osmino finala? Zaradi mednarodnih izkušenj. Vsi Angolci namreč igrajo v domači ligi. Pri sedanji slovenski zasedbi ob imenih igralcev večinoma ni zvenečih klubov.

Ni liderja

Po lanskem evropskem prvenstvu so začeli pisati nov list v slovenski reprezentančni zgodovini. Povsem samoumevno se je vloga vodje ponudila Goranu Dragiću, ki je tudi edini pravi zvezdnik v novi reprezentanci, k njemu bi - zaradi družinske naveze - lahko dodali še brata Zorana. Res, da je vedno glavna tarča zanimanja medijev, toda to še ne pomeni, da je avtomatično tudi vodja v slačilnici, saj moraš za kaj takega ob značajskih lastnostih imeti tudi nekaj karizme. Splošen vtis je, da trenutna reprezentanca pravega liderja v slačilnici nima. Zato pa je Dragić starejši nesporni vodja na igrišču. Najstarejši član ekipe, 33-letni Jure Balažič, ni bil nikoli izpostavljen niti v klubih, Miha Zupan to ne more biti iz razumljivih vzrokov, Domen Lorbek in Jaka Klobučar sta karakterno precej zadržana, ostali pa so za kaj takega preprosto premladi, med njimi najbolj samozavestno deluje Klemen Prepelič.

Nekoč je bilo tako

Dolga leta je bil kapetan Jaka Lakovič, ki pa spričo svojega značaja ni bil naravni vodja ekipe. Tako je bil Jaka šef na igrišču, vodja ekipe v slačilnici pa je bil Boštjan Nachbar, ki je po letu 2009 to vlogo prevzel od Matjaža Smodiša. Bokijevi samozavestni, retorični in barviti govorni nastopi pred mediji so bili pravi primer reklame za izbrano vrsto, saj je znal motivirati navijače in navdušiti javnost.

Nekoč sta bila v izbrani vrsti brata Erazem in Domen Lorbek, zdaj sta bratsko vlogo prevzela brata Dragić, ki tudi na igrišču delujeta usklajeno. Posebej v pripravljalnem obdobju se je zdelo, da imata v moštvu tudi proste roke.

Raje brata

Ta vtis se je s svetovnim prvenstvom spremenil. Vedno so boljše bratske naveze kot pa kombinacija očeta selektorja in igralca sina, kot je bil primer na SP pred štirimi leti, ko je naveza Memija in Sanija Bečirovića vplivala na razmerja in odnose znotraj moštva.

Presenečenje

Glede na vse kritike pred potjo v Španijo bi lahko v to rubriko na prvo mesto postavili centra Alena Omića, z majhno izjemo proti Angoli, saj je precej osamljen v boju s hrusti iz drugih ekip pokazal napredek in precejšnjo mero zrelosti.

RM