Vsako veliko tekmovanje je zgodba zase

Na svetovnem prvenstvu v Španiji bo Goran Dragić nosil tudi kapetanski trak.

> Kako se spominjate svojega prvega svetovnega prvenstva leta 2006?

“Prvenstvo na Japonskem mi bo za vedno ostalo v spominu. Takrat sem bil v družbi samih zvenečih imen slovenske košarke, poleg tega pa sem imel čast spoznati nekatere najboljše svetovne igralce. Vesel sem bil, da sem kot mlad košarkar sploh našel svoje mesto v reprezentanci. Lepe spomine imam tudi na svetovno prvenstvo v Turčiji, ko smo ponovno igrali proti Američanom. Nismo se zbrali v najboljši zasedbi, a smo z uvrstitvijo v četrtfinale dosegli zelo lep rezultat.”

> Se bo svetovno prvenstvo v Španiji bistveno razlikovalo od lanskega eurobasketa?

“Občutki so malce drugačni, saj smo lani vendarle igrali pred domačimi navijači. Po mojem mnenju je evropsko prvenstvo bolj kakovostno tekmovanje od svetovnega, saj je bilo lani očitno, da ni lahkih tekem. Na svetovnem prvenstvu si morda lahko privoščiš malce več preračunljivosti, saj vsi tekmeci vendarle niso na najvišjem nivoju, čeprav nobene reprezentance ne gre podcenjevati. Vsako veliko tekmovanje je zgodba zase. Ljudje v Španiji imajo radi košarko in lahko bomo ponovno uživali v polnih dvoranah.”

“Sestavlja se nova ekipa z velikim številom mladih košarkarjev in pravo enotnost moramo šele izoblikovati.”

> S kakšnimi cilji se odpravljate v Španijo?

“Individualno si želim še naprej napredovati, kot reprezentanca pa upamo, da bomo odigrali na visoki kakovostni ravni in dobro zastopati našo državo. Skupina je všečna, ni pretežka, kljub temu se bo potrebno zelo potruditi. Avstralci so zelo močni, ogledal sem si tudi nekaj tekem Mehike, ki igra atraktivno košarko, seveda so Litovci v vlogi favoritov, podcenjevati pa ne smemo niti Angole in Južne Koreje. Vse bo odvisno od naše pripravljenosti in usklajenosti na parketu. Vsakdo lahko reče, da ciljamo na medaljo, vendar to v tem trenutku ni realno. Sestavlja se nova ekipa z velikim številom mladih košarkarjev in pravo enotnost moramo šele izoblikovati. V prejšnjih letih smo imeli ogromno igralcev z evroligaškimi izkušnjami, letos pa temu ni tako. Definitivno bomo skušali poseči po najvišjih mestih in postaviti prave temelje za naprej. Selektor Jure Zdovc je sicer napovedal lov na polfinale, a bo pot do tja izjemno zahtevna, veliko vlogo pa igra tudi sreča. Seveda si želim osvojiti medaljo, vendar je včasih potrebno stisniti roko nasprotnikom, kot smo jo lani Francozom.”

> Katera tekma bo ključna na poti do visoke uvrstitve?

“Na prejšnjih prvenstvih smo v četrtfinalnih tekmah vedno naleteli na najmočnejše reprezentance. Morda nam bo tokrat žreb naklonjen. Nanj ne moremo vplivati, morda pa bi bilo smiselno tudi malce kalkulirati in odpočiti nekatere nosilce igre. A tega nam selektor zagotovo ne bo dovolil. Če bi bilo to odvisno od mene, bi kakšno tekmo raje izgubil, če nam bi to prineslo lažjega nasprotnika v nadaljevanju tekmovanja (smeh). Košarka je zelo nepredvidljiva ...”

> Vam sistem tekmovanja ustreza?

“Čaka nas manj tekem kot na evropskem prvenstvu, kar nam bo olajšalo dalo. Proti Južni Koreji in Angoli pričakujem lažje delo kot lani proti Čehom in Gruzijcem. Morda bomo porabili malce manj moči. Imamo manj kilogramov kot tekmeci, zato v skupinskem delu pričakujem kar nekaj težav predvsem proti fizično močnim Avstralcem. V obrambi bomo morali podvajati njihove centre, po drugi strani pa bomo imeli z našo hitrostjo več manevrskega prostora v napadu, kjer jih bomo skušali razširiti in prodirati pod koš.”

“Starejši igralci skušamo pomagati mlajšim z nasveti in jih usmerjati, čeprav se je njihov odnos z leti bistveno spremenil.”

> Boste skušali še dvigniti hitrost igre v primerjavi z lanskim EP?

“Hitrejše kot lani zagotovo ne bomo igrali, saj selektor Zdovc ni pristaš takšne igre. Več bomo igrali na postavljen napad, sistem bo torej drugačen od lanskega. Takratna ekipa je imela drugačno podobo in spremembe so razumljive. V ligi NBA sem se navadil na hitro igro, a ne pričakujem večjih težav. Naši centri znajo zadevati iz zunanjih položajev in s tem narediti veliko prostora za prodore branilcev pod koš. V takšnem sistemu igre bodo imeli vsi igralci priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti.”

> Kako se spopadate z vlogo vodje moštva?

“Jaka Lakovič in Boštjan Nachbar sta bila v preteklosti pravi vodji reprezentance. Jaka je skrbel za red in hitro povzdignil glas, če je bilo kaj narobe. Zdaj sem kot kapetan sam v tej vlogi, pri tem pa mi pomagajo ostali dolgoletni reprezentanti. Starejši igralci skušamo pomagati mlajšim z nasveti in jih usmerjati, čeprav se je njihov odnos z leti bistveno spremenil. Ko sem sam prišel v reprezentanco leta 2006, sem samo tiho sedel ob strani in opazoval izkušene soigralce, kot so bili Matjaž Smodiš, Primož Brezec, Rašo Nesterović in še nekateri drugi. Zdaj so mladi košarkarji precej glasni tako v slačilnici kot na parketu. Časi se pač spreminjajo, zato je vloga vodje malce drugačna. Sam trdo delam na treningih in tudi na takšen način prispevati k večjih koheziji v moštvu. Večjih težav vseeno ni, saj ima tudi selektor veliko avtoriteto. Vsi delamo za isti cilj, če dobro sodeluješ s selektorjem, pa boš na parketu resnično iz sebe iztisnil še zadnji kanček moči.”

> Se lahko poleg Špancev in Američanov še katera reprezentanca vmeša v boj za zlato?

“Strinjam se z napovedmi strokovnjakov, ki tema dvema reprezentancama napovedujejo boj za naslov svetovnega prvaka. Španija igra pred domačimi navijači, za večino starejših igralcev pa bo to zadnje veliko tekmovanje, kar jim bo še dodaten motiv. Američani prihajajo oslabljeni, vendar so kljub temu zelo močni in jih bo težko premagati. Že res, da imajo pri njih največji pomen olimpijske igre, vendar zelo neradi izgubljajo. Zame sta ti dve reprezentanci v vlogi favoritov, zelo nevarni pa bodo tudi Francozi, ki so ostali brez Tonyja Parkerja, a imajo v svoji ekipi več igralcev iz lige NBA.”

SIMON MALJEVAC