Vse bi dal za zmago
Zoran Dragić. Mlajši brat nespornega zvezdnika slovenske ekipe je v zadnjih treh letih skokovito napredoval. Začel je pri Iliriji, pri Slovanu je pridobil osnovno znanje, ki ga je potem nadgradil pri Krki. Zdaj je član španske Unicaje iz Malage in sanja o ligi NBA.
BARCELONA > Če bi že morali izbirati igralca tekme osmine finala med Slovenijo in Dominikansko republiko, bi to zagotovo bil Zoran Dragić (18 točk). O njegovi srčni želji se je v soboto pred slovenskimi in tujimi novinarji pošalil tudi njegov brat Goran. “Ko je pred tekmo dobil obrambno nalogo, sem mu rekel: Zole, zdaj imaš priložnost za NBA. Garcia je v NBA, pa se dokaži. Bodi njegova senca, čeprav je višji od tebe,” je razlagal po koncu tekme. In krilo HouSton Rockets Francisco Garcia ob energičnem slovenskem visokem branilcu oziroma krilu ni prišel do izraza.
> Kako zahtevna je bila vaša naloga v obrambi?
“Zelo težka. Garcia je njihov glavni igralec. Skoraj pol napadov igrajo na njega, sam zaključuje mete. Ne bi se izpostavljal, zaustavili smo ga z ekipno igro. Bil sem prepričan, da bomo to tekmo dobro odigrali, sploh po tisti zadnji četrtini proti Litvi. Ostal je grenak priokus, ker nismo bili prvi v skupini.”
> Kako težko je bilo igrati s s psihološke plati?
“Ni bilo težko, saj je bila tekma za biti ali ne biti. Psihološka priprava je pomembna, odmisliti moraš, kar je bilo in odigrati na najvišji ravni. Ne smeš si dovoliti velikih napak ali preveč izgubljenih žog. To smo naredili in dobro reagirali tudi, ko nam žoga ni šla v koš. Rad bi se tudi zahvalil navijačem, da nas v takem številu srčno podpirajo.”
> Je še grenak priokus zaradi izgubljene priložnosti za premagljivega tekmeca v četrtfinalu?
“Ja, seveda je. Imeli smo priložnost, da bi izgubili z Angolo in bi potem imeli lažjo pot do polfinala.”
> Ste o tem igralci imeli enotno mnenje?
“O tem ne bi rad govoril, kar je bilo, je bilo. Ampak bom vseeno povedal svoje mnenje. Če bi bil jaz trener, bi bil preračunljiv. Sem pač tak, vse bi dal za zmago. Če ti pravila to dovolijo, zakaj ne. Nisem jezen na Avstralce, sami smo krivi, da nismo sami tega naredili. Imamo tako mentaliteto, da hočemo zmagati vsako tekmo.”
> Kako pa ste se pobrali po Litvi?
“Veliko se pogovarjamo. Zadnja leta smo kot ena velika družina, klapa, zelo se zabavamo, v ekipi je sproščeno vzdušje. Odkar se je reprezentanca pomladila, se od nas ne pričakuje veliko. Ampak, kot vidite, imamo veliko srce, in bi soigralcem čestital za igre in trud. V prihodnosti vidim medaljo, zakaj ne?”
> Kakšna bo tekma z ZDA?
“Prvi polčas na prijateljski tekmi smo igrali zelo dobro. Seveda bo težka, oni in Španci so favoriti turnirja. Ampak strahospoštovanja do njih nimamo. Oni so tudi iz mesa in krvi kot mi in tako moramo vstopiti v tekmo ter odigrati najboljšo košarko. Izgubiti nimamo kaj.“
RM