Brez dodatnih zmogljivosti, ampak z daljšo sezono
V mnogih občinah, kjer je gospodarstvo propadlo ali se preselilo drugam, občinski veljaki vidijo turizem kot edino alternativo. Ena takih občin je tudi Izola. Mag. Radivoj Nardin, kandidat stranke SDS za izolskega župana, pa opozarja, da dajejo statistični podatki bolj klavrno sliko o razvoju izolskega turizma.
IZOLA> Po statistiki sodeč je bilo v Izoli leta 2003 379.005 nočitev, lani pa štiri odstotke manj oziroma 364.917. V istem obdobju je v koprski občini njihovo število poraslo za kar 15 odstotkov, na 342.308, kar je skoraj toliko kot v Izoli. Ob teh podatkih se Radivoju Nardinu zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da je v Izoli, kjer naj bi razvijali turizem, vse manj nočitev in v industrijskem Kopru vse več.
“Pogledati je treba resnici v oči in se vprašati, kaj Izola - poleg sonca, toplega morja, cenenih namestitev in večinoma podpovprečnih gostinskih storitev sploh ponuja gostom,” meni Nardin in opozarja še, da se je zasedenost izolskih ležišč z 91 dni v letu 2003 lani zmanjšala na 88 dni. V istem obdobju se je zasedenost koprskih ležišč povečala z 58 na 78 dni. “Ali koprska občina poleg primata na področju administracije, industrije, trgovine in športa prevzema še vodilni položaj v turizmu?” se sprašuje. Prepričan je, da so tam sistematično in uravnoteženo vlagali v infrastrukturo, te naložbe pa poleg dviga kakovosti bivanja prinašajo tudi ekonomske učinke.
Razlog, da Izola po njegovem mnenju stagnira prav na vseh področjih, naj bi tičal v pomanjkanju vizije in podjetniškega razmišljanja. “Brezglava, nesistematična in povsem neprimerna gradnja vikendov, zanemarjanje razvoja infrastrukture in zgrešene naložbe, ki niso pripomogle k razvoju mesta, občino potiskajo v vse globljo recesijo. Če k temu prištejemo avtokratsko vodenje in klientelizem, dobimo recept za propad mesta,” je kritičen.
Glavni cilj turističnega razvoja ne bi smel biti povečanje turističnih zmogljivosti, temveč podaljšanje sezone in dvig kakovosti ponudbe. V katero smer bo šla ta ponudba, je odvisno od tržnega povpraševanja in političnega dogovora, ki ga bodo sklenili novoizvoljeni svetniki. Nekaj pa je že zdaj jasno.
Ker je Izola premajhna, ne bo mogla nuditi palete turističnih storitev. Osredotočiti se bo morala na ozek segment ponudbe in se močno specializirati, je prepričan Radivoj Nardin.
MIRJANA CERIN