Finale bo prvič na stadionu
Če bi zapisali, da nogometni zgledi vlečejo tudi košarkarje, bi le deloma ustrezalo resnici. Do lanske pozne pomladi ni bilo še nobene zamisli, da bi po nogometnem vzoru košarkarska prvenstva stare celine razdelili na več držav. Šele po odpovedi Ukrajine je bila takšna rešitev izhod v sili.
A ta izhod v sili utegne postati model prihodnjega organizacijskega ustroja evropskih prvenstev (EP), ki bodo temeljito spremembo dobila po letu 2017. Od takrat naprej bodo prvič v zgodovini zgolj vsake štiri leta in ne vsaki dve, kot to velja od davnega leta 1935, ko je Ženeva gostila EP številka ena.
Ukrajinci so še med EP na slovenskih tleh, ki ga je spremljal in analiziral del njihovega organizacijskega odbora, napovedovali okrog 700 milijonov evrov investicij v infrastrukturo (prometno in športno). EP jim je nato odnesel nemirni vzhod in gospodarska kriza, v Evropi pa ni bilo več nikogar, ki bi bil sam pripravljen prispevati osem milijonov evrov kotizacije pogoltni Fibi. Toda tudi nov pristop krovni košarkarski organizaciji ni naredil škode, saj so si kotizacijo porazdelili gostitelji. Tako je za eno od skupin in sklepni del kandidirala Francija, za posamične skupine je bilo še sedem kandidatov, celotno prvenstvo je želela imeti le Turčija. Septembra lani je izbor padel na Francijo (EP je gostila leta 1999) ter na Latvijo, Nemčijo in Hrvaško.
Gostiteljem predtekmovanja - Montpellieru, Berlinu, Rigi in Zagrebu - je skupno, da niso potrebovali velikih investicij, saj so bile dvorane zgrajene v prejšnjih letih, potrebne so bile le lepotnih popravil in preureditev za potrebe EP. Vsi stavijo tudi na obisk navijačev in njihovo porabo med EP.
V Latviji stavijo na sosede iz Litve, na Hrvaškem na Slovence. Neznanka pri teh izračunih utegne biti dejstvo, da bo že predtekmovanje potekalo v velikih dvoranah - doslej so bile tekme prvega dela večinoma v dvoranah z do 5000 sedeži. V Zagrebu so obenem napovedali štiri večje pokrovitelje hrvaškega dela EP, vendar jih z izjemo Triglava nismo zasledili.
Le v Lillu je zgodba drugačna, saj so za izločilne dvoboje prilagodili kar nogometni stadion, zgrajen leta 2012, s kapaciteto 50.000 gledalcev. Tudi zato, da bi s prodajo vstopnic zaslužili okrog deset milijonov evrov, približno polovico predvidenih stroškov organizacije EP. Zgolj najem in preureditev stadiona bosta stala štiri milijone evrov. ROK MAVER