Odgovori divaških kandidatov na vprašanja PN

DIVAČA> Odgovore na pet vprašanj objavljamo po abecednem redu priimkov.

> Kako vidite prometno ureditev občine Divača?

Drago Božac: “Avtocesta Italija-Reka skozi Vremsko dolino bi trajno uničila porečje Reke in škodovala Škocjanskim jamam, zato jo zavračam. Severna obvoznica pomeni dodatno obremenitev Divače, zato bi bilo pametneje sredstva usmeriti v prenovo uličnega omrežja Divače, zlasti Kraške ceste.”

Branimir Kopše: “Severna obvoznica je premik v pravo smer. Glede AC Reka-Trst je potrebno marsikaj doreči, predvsem, ali ni 'trasiranje' primernejše po dosedanji cesti Reka-Trst.”

Alojzij Mahorčič: “Prometna ureditev je katastrofalna. Nujno je treba tovornim vozilom nad 7 ton prepovedati promet skozi Divačo; pohiteti z gradnjo treh krožišč, s študijo doreči severno obvoznico; avtocesti Trst-Reka pa dokončno reči ne, saj naše okolje ne prenese še ene, dovolj imamo dve.”

Anton Može: “Tranzit je treba omiliti. Obvoznice ne bo čez noč, zato je treba takoj spremeniti obe križišči v krožišči. AC Trst-Reka ne sme iti po Vremski dolini, ki je v varovanem pasu Parka Škocjanske jame, kar je 'sveto' glede naravne dediščine, bodočega razmaha turizma in naših krajev.”

Matija Potokar: “Severna obvoznica mimo Divače je plod reakcije v pravem trenutku. Preusmerila bo tranzit iz Divače, nastopili bodo pogoji za ureditev Kraške ceste v mestno ulico. AC Italija-Reka je primarni interes Hrvaške, zato podpiram traso Postojna-Jelšane-Reka.”

Jernej Premrl: “Severno obvoznico absolutno podpiram, je nujna. AC Italija-Reka skozi Vremsko dolino je nedopustna, ker je Vremska dolina preobremenjena že z daljnovodom in železnico.”

> Kako bi zagotovili nova delovna mesta?

Drago Božac: “Neizkoriščeno priložnost je turizem, ki je hitro rastoča dejavnost. Spodbujanje kmetijstva s poudarkom na ekološkem kmetovanju zagotovi sinergijo obojega, možnosti za razvoj podjetništva in samozaposlovanja v turizmu, storitvenih dejavnostih in drobnem gospodarstvu; pomagajo finančne spodbude, izobraževanje, pridobivanje ugodnih posojil in umeščanje v obstoječe poslovne cone.”

Branimir Kopše: “Veliko neizkoriščenih možnosti je v turizmu, trgovini, izrabi alternativnih virov energije, izobraževanju, ki spodbuja samostojno gospodarsko iniciativo ...”

Alojzij Mahorčič: “Trenutno so v divaški občini nova delovna mesta zelo vprašljiva. Do njih bomo prišli s pravim razvojem turizma. Ta bo nudil tudi postopni razvoj nove poslovne cone.”

Anton Može: “Delovna mesta so nujna glede na zgrajeno število stanovanj (220). Če jih ne bo, bosta Divača in Senožeče speči naselji. Dobiti moramo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, domačega potenciala, zlasti v coni Risnik I. in II, zgraditi podjetniške inkubatorje z delom visoke tehnologije, podpreti razvoj mikro podjetij, prilagodljivih na trg.”

Matija Potokar: “S povezavo vseh turistično-gostinskih objektov v občini, vanjo vključiti Matavun 8 kot objekt kongresnega turizma, muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga bo vodila oseba, ki jo bo zaposlila občina in bo v okviru TIC vodila tudi projekt Kulturnega središča Divače.”

Jernej Premrl: “Drugi železniški tir bo prinesel večje število zaposlenih v železniški dejavnosti. Javno zasebno partnerstvo s prednostjo ustanavljanja zasebnih jasli in vrtcev v Vremah, Brkinih in Senožečah. Povezati rejce drobnice za enoten nastop na trgu in pridobitev blagovne znamke, enako za sadjarstvo, zlasti v Vremah in Brkinih. Zavod Škocjanske jame vpeti v gospodarski in družbeni razvoj občine. Občina bo zagotovila prostorske, infrastrukturne in komunalne pogoje za proizvodne objekte za čisto proizvodnjo, upoštevajmo prednost domačih delavcev in ugodne transportne povezave.”

> Kako bi zagotovili prodajo stanovanj in večjo naselitev občine (če jo podpirate)?

Drago Božac: “Stanovanjsko načrtovanje je v Divači ušlo nadzoru. Za reševanje stanovanjske problematike domačinov zagovarjam neprofitna stanovanja in gradnjo kvalitetnejših individualnih stanovanjskih objektov. Ni pa naloga občine, da bi prodajala stanovanja. Sem za širitev občine z naravnim prirastkom prebivalstva in prilivom, skladnim s prostorskimi možnostmi in gospodarskim razvojem. Spalna naselja niso perspektiva, so obremenitev.”

Branimir Kopše: “Ob s strani zasebnih vlagateljev diktiranih astronomskih cenah v Divači ni smiselno govoriti o spodbujanju prodaje stanovanj. Tako kot za sorazmerno in večjo poselitve občine, bi bilo potrebno uporabiti vzporedne možnosti, ki pa jih morajo sprejeti predstavniki občanov. Ni mogoče spregledati dejstva, da se iz občine za vedno selijo mlade družine samo zato, ker nimajo možnosti individualne gradnje.”

Alojzij Mahorčič: “Stanje na področju prodaje stanovanj ni rožnato. V Divači je ta trenutek na trgu veliko novih praznih stanovanj. Iskati je potrebno nove možnosti, kako mladim družinam omogočiti, da pridejo do stanovanja. Prav tako je potrebno poskrbeti za oddajo neprofitnih stanovanj. Večje naselitve v teh razmerah v občini Divača ne podpiram.”

Anton Može: “Nova delovna mesta bodo pritegnila domače strokovnjake, ki bodo živeli z nami v že zgrajenih stanovanjih. Lastniki jih bodo prodali, kar pomeni, da jim bo vseeno, kdo bo kupec. Sam jih vidim kot razbremenitev mladih družin in kot socialna stanovanja. Poseljenost se lahko povečuje, vendar to pomeni nepredvidene težave, na katere moramo biti pripravljeni.”

Matija Potokar: “Prodaja stanovanj v Divači je odvisna od realizacije projekta Poslovne cone, Doma upokojencev v Divači ter medicinskega centra, ki se načrtuje na obrobju naselja.”

Jernej Premrl: “Občina nima neposrednih vzvodov, ki bi vplivali na ceno nepremičnin. Ima pa dolžnost vsem občanom zagotoviti pogoje, ki bodo povišali privlačnost bivanja v Divači.”

> Kakšno naj bo razmerje med infrastrukturnim razvojem občine in ohranjanjem naravnih danosti?

Drago Božac: “Vsekakor v prid naravnim danostim. Divača je že sedaj infrastrukturno izredno obremenjena (železnica, avtocesta, visokonapetostni daljnovodi, RTP). Zato mora bodoči infrastrukturni razvoj temeljiti na varovanju naravnih vrednot, ki so celo svetovna dediščina. Zato je umeščanje dejavnosti v prostor eno najpomembnejših razvojnih vprašanj. Tega se morajo zavedati tudi načrtovalci večjih infrastrukturnih projektov, ki so v domeni države.”

Branimir Kopše: “Z upoštevanjem vzajemnosti in premišljenega poseganja v prostor obstajajo neomejene možnosti sozvočja med razvojem infrastrukture in ohranjanjem naravnih danosti, ki so sicer ena izmed prednosti občine Divača.”

Alojzij Mahorčič: “S pravim strokovnim pristopom in upoštevanjem vseh meril glede infrastrukturnega razvoja občine in ohranjanjem naravnih danosti ni bojazni, da se razmerje poruši.”

Anton Može: “Naravne danosti so nekaj, kar je narava oblikovala skozi tisočletja. To bogastvo moramo očuvati. Brez infrastrukture ne bo šlo. Ta je prepotrebna, vendar naj s posegi v okolje ne uniči naravnih danosti kot so: Vremščica, jame, zelene površine.”

Matija Potokar: “Na osnovi opravljenih prostorskih delavnic bo osnutek občinskega prostorskega načrta zajemal izključno tiste infrastrukturne posege v prostor, ki v ničemer ne bodo ogrožali naravnih danosti.”

Jernej Premrl: “Na zelo občutljivem kraškem okolju mora biti razmerje med infrastrukturnim razvojem občine in ohranjanjem naravnih danosti v ravnovesju s prednostjo ohranjanja naravnih danosti.”

> Ali podpirate gradnjo drugega tira Divača-Koper?

Drago Božac:“Da.”

Branimir Kopše: “Da.”

Alojzij Mahorčič: “Da.”

Anton Može: “Da.”

Matija Potokar: “Da.”

Jernej Premrl: “Da.”

TINA M. VALENČIČ