Odgovori piranakih kandidatov na vprašanja PN

PIRAN > Kandidatom smo zastavili po tri enaka vprašanja, odgovore objavljamo po abecednem redu njihovih priimkov.

> Kako nameravate prisluhniti občanom Pirana in zadovoljiti njihove osnovne interese. Kateri so po vašem mnenju prednostni?

Dragica Blatnik, Zares: “Po naravi sem odprta oseba, županovanje me ne bi spremenilo. Predvidela bi ure, ko bi bila moja pisarna odprta za vsakogar, ki bi se želel z menoj pogovoriti o svojih težavah in potrebah. Menim, da je ključni problem v občini dostopnost - gibanje od ene aktivnosti do druge zahteva preveč časa in napora. Za mlade pa je gotovo največji problem pomanjkanje delovnih mest in cenovno dostopnih nepremičnin.”

Peter Bossman, SD: “Dialog je temelj politike SD Piran. Že v predvolilni kampanji smo se odpravili med ljudi in jih poslušali. Zanimalo nas je, kako doživljajo vsakodnevne probleme v naši občini. Nato smo se vrnili ter predstavili naš program in rešitve. Povsem jasno je, da bomo občino vodili z roko v roki z ljudmi in da bo naš mandat označen kot mandat visokega konsenza.”

Franko Fičur, LDS: “Vzpostaviti je treba neposreden dialog z občani, pogoj za uspešen dialog je dobra informiranost. Mesečno nameravam uvesti dan odprtih vrat za pogovor z občani. Prednost bo v neposrednem stiku in komunikaciji. Postaviti je treba tudi ustrezne kriterije in izvedbo prijazne javne uprave. Prednostne naloge so celovita ureditev problema mirujočega prometa, zagotoviti ustrezno logistiko mesta ter ustrezno podporo in pomoč mladim oziroma starostnikom.”

Tomaž Gantar, PJN: “Tudi v bodoče bomo reševali težave, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, kot na primer parkiranje v mestih ali pred stanovanjskimi bloki, neurejeni dovozi in lokalni dostopi, pa tudi težave socialne narave. Njihovo reševanje je dogovorno, pogosto zelo individualno. Nadaljevali bomo nadgradnjo sodobnih povezav za večjo mobilnost občanov, infrastrukturno in komunalno urejanje ter zagotovili novo lokacijo zbirnega centra za odpadke. Upoštevali bomo usmeritev, da razvoj turizma ne bo ovira za kakovostno življenje prebivalcev.”

Gašpar Gašpar Mišič, Neodvisen.si: “Dostopen bom za neposreden dialog s prebivalci in zadovoljstvo prebivalcev mi bo vedno na prvem mestu. Vzpostavili bomo za prebivalce in obiskovalce prijazen sistem, ki bo omogočal prost pretok ljudi, blaga in storitev do mestnega jedra. Dejstvo je, da je Piran Tartinijevo mesto - mesto glasbe, kulture in umetnosti. In na tej osnovi mora temeljiti bodoči razvoj. Z mojim načinom razmišljanja, izkušnjami in s pomočjo krajanov bo Piran to tudi postal. Z odkupom palače Trevisini bomo korak bliže cilju.”

Stojan Petelin, ZZP: “V program sem zapisal, da ima Piran preteklost in prihodnost ter da je le sedanjost skrb vzbujajoča. Pirančanom moramo dati najprej možnost, da uskladijo svoje interese in jih tudi jasno izrazijo. Za Piran predlagam upravno avtonomijo tudi zato, da bi bili problemi in priložnosti mesta bolj vidni. Sedanje težave mesta bomo začeli takoj odpravljati. Zaradi “javnih prikrajšanj” so Pirančani v slabšem položaju, kot drugi občani. Zato jim bomo podelili druge ugodnosti. V mesto bomo (z določenimi olajšavami) vrnili tisto gospodarsko infrastrukturo, ki jo potrebuje za dobro delovanje.”

Stanislava Premru Lovšin, Desus: “ Predvsem je to logistika. Treba je izvesti hitrejšo oziroma bolj pogosto povezavo parkirišč in mesta z avtobusom, z manjšimi eko vozili ter z možnostjo dostopa v večino ulic in odpraviti arhitektonske ovire. Prav tako je treba v mesto ponovno pripeljati storitvene dejavnosti, ki jih ljudje nujno potrebujejo pri vsakdanjem življenju, ter razširiti trgovsko ponudbo.”

Marijan Tončić, SDS: “Temeljni cilji, ki jih načrtujem doseči v naslednjih dveh mandatih kot župan Občine Piran, so vezani na temeljno poslanstvo obstoja občine kot institucije, ki je ustanovljena za zadovoljevanje potreb ljudi, ki v njej živijo. V tem času bomo rešili nakopičene težave, ki se stopnjujejo vse od osamosvojitve: ureditev parkiranja in prometa, dostopnost do temeljnih potreb krajanov v trgovinah, zdravstvenih ustanovah, športnih objektih, javna kanalizacija, ponoven zagon malega, okolju prijaznega in tehnološko naprednega gospodarstva, razvoj turizma, ki bo koristil kraju, ne glede na dejstvo, da lastniki niso domačini, nova stanovanja v mejah potreb prirastka prebivalstva ter prvi industrijski vodovod za kmetijstvo in javne zelene površine.”

Boštjan Vranješ, Združena Istra: “Kot župan se bom takoj preselil v Piran, da bom na svoji koži občutil probleme, s katerimi se soočajo Pirančani. V sodelovanju s krajani in civilno iniciativo se bom pogovoril in skupaj bomo prišli do kratkoročne rešitve. Sicer pa imamo izdelane projekte za garažno hišo, ki jo je mogoče zgraditi na več lokacijah. Na ta način bi popolnoma rešili problem parkiranja in omogočili Pirančanom prijetno bivanje. Pred hotelom Piran je lahko 350 parkirnih boksov, pri osnovni šoli prav tako, pri peš poti proti Fiesi, v bližini cerkve, je mogoče narediti garažno hišo s 700 mesti. Poleg tega imamo izdelan projekt Blagovna znamka Piran, ki bo pripeljal v mesto nove turiste in s tem tudi nove zaposlitve.”

> Kako nameravate vključiti potencial številnih vikendašev v mestnem jedru, ki so sicer vplivni na svojih delovnih mestih v uspešnih gospodarskih družbah in državnih organih?

Dragica Blatnik: “Vikendaše bi morali najprej identificirati, saj vemo, da podatek o stalnem prebivališču pogosto ne ponuja realne slike. Identificirane bi nato pozvali, da sporočijo, kako in v kolikšni meri so pripravljeni pomagati pri razvoju občine. Odzivne bi vključili v naše delo kot svetovalce, tako bi odločanje ostalo v “domačih” rokah, pridobili pa bi uporabno znanje in socialno mrežo.”

Peter Bossman: “Poleti smo imeli javno tribuno prav o tem, kaj in kako lahko k uspehu naše občine pripomorejo vikendaši. Gostili smo poslanko SD Janjo Klasinc, ki je piranska vikendašica. Predstavili smo idejo “sveta vikendašev” kot posvetovalnega telesa, ki bi v življenje naše skupnosti bolje vpel tiste, ki so vsaj delno vezani na naš kraj. Med njimi so mnogi, ki lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k najboljšim rešitvam za vse projekte, ki jih bomo izvedli v prihodnjem mandatu.”

Franko Fičur: “Vikendaši predstavljajo potencial za razvoj mesta, a poudarek je vendarle na stalnih prebivalcih in njihovih potrebah. Pomembni so dobro in redno obveščanje o aktivnostih občine, zagotovitev pogojev za dajanje njihovih mnenj, organizacija različnih okroglih miz, tematskih večerov, družbeno-kulturnih dogodkov, na katerih bi sodelovali ...”

Tomaž Gantar: “Mnenje vikendašev šteje, saj preživijo čas v našem kraju hkrati skozi oči turista in domačina. Sodelovanje z njimi pomeni sestavni del razvoja občine. Javne razprave so bile vedno odprte za vsakogar, večkrat pa sem imel tudi osebne razgovore o določeni temi ali problemu. Velja torej vabilo zainteresiranim k sodelovanju z dobrimi predlogi in pobudami, ki jih bomo upoštevali v čim večji možni meri.”

Gašpar Gašpar Mišič: “Ljudje, ki so za svoj drugi dom izbrali starodavni Piran, imajo poseben občutek do kulturne dediščine. Mnogi so aktivni v lokalnih društvih, radi pomagajo in se z nami družijo. Žal so njihova mnenja, pobude in predlogi, enako kot se to dogaja stalnim prebivalcem, le redko upoštevani s strani tako imenovane lokalne oblasti in to komunikacijsko napako bom kot župan odpravil v duhu kulture dialoga.”

Stojan Petelin: “VIP vikendaši za Piran žal niso nobena priložnost. So pretežno mobilni menedžerji in potujoči državni funkcionarji. Vikendov osebno sploh ne utegnejo rabiti. Sami v njih redko bivajo. To je zanje zgolj čakajoč kapital ali varno naložen opran denar. Ko v njih bivajo njihove družine in prijatelji, so turisti, kot vsi drugi. Nekateri vikendi so lahko predmet sive ekonomije.”

Stanislava Premru Lovšin: “Zaradi narave mojega dela vam iz prve roke lahko povem, da se je mnogo tako imenovanih vikendašev že vključilo v utrip mesta in želijo pomagati. Lepa beseda lepo mesto najde, zato velja povabilo vsem ostalim, ki bi s svojim znanjem in povezavami radi pripomogli k uspešnejšem Piranu.”

Marijan Tončić: “Menim, da se morajo vikendaši sami vključiti v okolje, v katerem se nahajajo, in se mu prilagoditi. Občina je namenjena ljudem, ki tukaj živijo, ustvarjajo in velikokrat tudi trpijo.”

Boštjan Vranješ: “Želimo si sodelovanja z vsemi, ki živijo v Piranu, saj lahko le skupaj najdemo najugodnejšo rešitev in vrnitev ugleda tega imenitnega kulturnozgodovinskega turističnega kraja.”

> Ali ste za enotno Primorsko ali za razdeljeno? Zakaj?

Dragica Blatnik: “Sem za enotno Primorsko, pri takšnih odločitvah moramo dati prednost racionalnosti pred čustvi. Pokrajin mora biti čim manj, saj bi njihovo veliko število davkoplačevalce stalo preveč, medtem pa bi bilo okrnjeno financiranje razvojnih projektov. Več kot bo pokrajin, manjše bodo in manj se bodo lahko kosale v razvojni tekmi z drugimi, tudi s pokrajinami v drugih državah.”

Peter Bossman: “Odločitev je odvisna od tega, kako bodo, če sploh bodo, zamišljene bodoče regije. Sam se bolj zavzemam za močne regije. Če jih že bomo ustanavljali, pri tem ne moremo biti polovičarski.”

Franko Fičur: “Sem za enotno Primorsko. Sem zagovornik druge stopnje lokalne samouprave, a z manj pokrajinami: s finančnega stališča in s stališča moči upravljanja. Tudi zgodovinska enotnost Primorske je zelo pomemben element.”

Tomaž Gantar: “Načeloma sem proti delitvi Slovenije na številne pokrajine, ki bi pomenile le dodaten strošek za državo, povečanje administrativnega aparata in s tem še večjo neučinkovitost pri odločanju. V primeru politične odločitve za številne manjše pokrajine pa vidim prave razvojne možnosti v južnoprimorski pokrajini, ki je lahko logistično, gospodarsko in kulturno dovolj močna, učinkovita in uspešna.”

Gašpar Gašpar Mišič: “V evropskem prostoru je marsikatera pokrajina večja od Slovenije in drobljenje že tako majhnega prostora na preveč delov je nesmisel. Primorska je zgodovinsko, kulturno in etnično enovito območje.”

Stojan Petelin: “Primorska je in bo samo ena. Tisti redki in sebični posamezniki, ki bi jo delili, to delajo zgolj, da bi zase ohranili privilegije, ki jih omogoča vrhovna oblast. Povzpetnežev Primorci nismo nikoli dolgo prenašali. Zato in zdaj ZZP združuje Primorce za prihodnost.”

Stanislava Premru Lovšin: “Sem za enotno Primorsko, kajti v slogi je moč. Drobljenje pokrajin predstavlja več administracije in že sedaj ugotavljamo, da je te absolutno preveč.”

Marijan Tončić: “Seveda sem za enotno Primorsko, že tako nas je malo, potencial prebivalstva je razporejen po gausu, manj nas je, manjši je potencial …”

Boštjan Vranješ: “Sem za enotno Primorsko. Na ta način lahko bolje konkuriramo in lobiramo za evropska sredstva. Skupaj lahko pripravimo številne projekte kot na primer regionalno deponijo za predelavo odpadkov, za katero imamo prav tako že izdelan projekt, ki se bo financiral iz evropskih sredstev. Skupaj smo močnejši.”

NIVES KREBELJ