Odgovori sežanskih županskih kandidatov na vprašanja PN

SEŽANA > Pet kandidatov z različnimi ozadji in z različno zgodovino. Odgovore na sedem vprašanj objavljamo po abecednem redu n priimkov. So si njihova stališča podobna, ker želijo ugajati volivcem? So včasih celo drugačna od njihove drže v zadnjih letih? To bodo pokazali odgovori ...

> Kaj je največja razvojna priložnost občine Sežana in kaj največja razvojna cokla?

Robert Rogič: “Ozaveščeni občani, ki bodo znali gospodariti z vsem, kar Kras ponuja. Razvojnih cokel je več: ne znamo razvijati projektov z obnovljivimi viri energije, dvigniti turistične ponudbe Krasa in jo ponuditi v paketih, ne iščemo širše podpore razvojnim projektom in sofinanciranja iz EU, marsikaj po nepotrebnem rušimo, namesto da bi obnavljali! Ne gospodarimo s prostorom tako, da bo v dolgoročno korist krajanov in ne mešetarjev z zemljišči in kapitala. Cokla je dosedanji odnos lokalnih oblasti do razvoja.”

Majda Škrlj: “Prva priložnost so obrtno podjetniške cone, ki pa ne smejo posegati v krajevna jedra in ovirati razvoja turizma, ki je druga razvojna priložnost. Tretjo bom opredelila v tretjem odgovoru. Coklo vidim v nepovezanosti gospodarstva, premajhnem vplivu občine na razvoj in vmešavanju politike v gospodarstvo ob neobvladovanju razmer.”

Davorin Terčon: “Največja priložnost občine je izjemno ugoden strateški položaj mesta Sežana z vso potrebno infrastrukturo. Po drugi strani želimo izkoristiti osrčje matičnega Krasa z ohranjeno bogato naravno, kulturno in stavbno dediščino za pospešen razvoj turizma in okolju prijaznih avtohtonih dejavnosti. Kot največjo oviro razvoju pa vidim vse preveč zakomplicirano pravno regulativo, z dolgotrajnimi birokratskimi postopki za izpeljavo posameznih projektov.”

Ivan Vodopivec: “Sežana ima izredno geografsko lego, zato je gradnja obrtno poslovne cone na terminalu velika priložnost za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, za mlade izobražene. Stimulirali bomo proizvodnjo in storitve, ki izhajajo iz naravnih danosti Krasa: kamna, grozdja in medu, eko turizem, bio kmetijstvo. Cokla razvoja je nesprejeta prostorska dokumentacija, ki onemogoča udejanjenje tega.”

Mojca Vojska Godnič: “Največja priložnost smo ljudje. Imamo veliko visoko izobraženega kadra, ki pa beži v druge kraje – zadržati ga moramo doma. To bomo storili z zagotovitvijo delovnih mest, ugodnimi pogoji za pridobitev lastnega doma in kvalitetnimi prostočasnimi vsebinami. Največja cokla je prepletenost politike z gospodarstvom. Sistem je preveč namenjen vzdrževanju samega sebe, ne najde pa časa za skrb za ljudi.”

> Občina Sežana ima zdaj 13.600 prebivalcev. Koliko naj bi jih imela ob koncu vašega mandata? Od kod naj bi bili? Zakaj?

Robert Rogič: “Edino smiselno je spodbujati naravni prirastek. Pretirano priseljevanje lahko povzroči razvojne, socialne ali celo narodnostne probleme.”

Majda Škrlj: “Prebivalstvo naj narašča zaradi olajšav za mlade družine. Občina mora spremljati priseljevanje in skrbeti za družbeni standard, kar je zdaj težava. Računati je treba na narodnostno raznolikost prebivalcev, jim zagotoviti dostojno življenje, obenem pa postaviti merila in obveznosti, ki veljajo za vse.”

Davorin Terčon: “Želim si umirjene rasti prebivalstva, ki naj bo predvsem posledica naravnega prirastka, da bo imela občina čez štiri leta okrog 15.000 prebivalcev.”

Ivan Vodopivec: ”Ne več kot za tisoč. To naj bodo predvsem Kraševci, ki delajo na Obali in v Ljubljani. Ustaviti je treba odliv možganov, občani morajo dobiti enake pogoje za delo in življenje kot v prestolnici.”

Mojca Vojska Godnič: “Število niti ni pomembno. Želim si naravnega prirastka, kot je nekaj zadnjih let, še bolj pa zmanjšati odseljevanje. Pomembno je, da izobraženi in družbeno aktivni ljudje ostanejo v domačem kraju in dajo občini nov zagon na vseh področjih.”

> Kako bi spodbujali odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo za izobražene?

Robert Rogič: “Spodbuditi moramo samoiniciativnost mladih, jim nuditi podporo in pridobivanje znanj, tudi z novo poslovno - tehnološko cono. Vlaganja v obnovljive vire energije odpirajo nova delovna mesta. Kakovosten turizem je zlata jama razvoja, tudi nove oblike kmetovanja in trženja lokalnih pridelkov prinašajo perspektivne zaposlitve. Na Krasu potrebujemo “kmete” in “kamnoseke”, ki bodo obvladali računalnik.”

Majda Škrlj: “Občina mora spodbujati usposabljanje visokošolskih diplomantov preko javnih del, subvencij prispevkov in mentorstva; zlasti tam, kjer že imamo infrastrukturo in znanje: zdravstveni turizem, center dobrega počutja, rehabilitacija, turizem starejših; v dejavnostih, kjer že imamo visokošolske programe: obdelava materialov, računalništvo, foto, video.”

Davorin Terčon: “Nadaljnji razvoj Visokošolskega središča bo ustvaril pogoje za zaposlitev več visoko izobraženih; s širitvijo kapacitet v Inkubatorju; z novo obrtno podjetniško cono, kjer bodo prostor za tehnološko visoko razvite in okolju prijazne dejavnosti.”

Ivan Vodopivec: “Z obrtno podjetniško cono in gradnjo infrastrukture po ugodnih cenah; z nižjimi najemninami v Inkubatorju za nove proizvodne programe.”

Mojca Vojska Godnič: “Imamo inkubator, ki pa ne izpolnjuje poslanstva. Podjetja bodo dobila prostore v najem z nizko začetno ceno. Prednost bodo imeli visoko tehnološki projekti novih podjetij. Odlična priložnost je turizem, zlasti kolesarski, ki je idealen za Kras; in zdravstveni turizem: imamo zdravljenje v jami, klima je ugodna za astmatike.”

>Ste za gradnjo Centra varne vožnje v Povirju na predlaganih 157 hektarih?

Robert Rogič: “Ne oziroma le v manjšem obsegu in ob konsenzu s krajani.”

Majda Škrlj: “Da.”

Davorin Terčon: “Obseg se mi zdi velik, umeščanje je odvisno od prebivalstva in pogojev institucij.”

Ivan Vodopivec: “Da.”

Mojca Vojska Godnič: “Da, ob analizah, na primerni lokaciji, ustrezno velik.”

>Ustanovitev Kraškega regijskega parka?

Robert Rogič: “Da.”

Majda Škrlj: “Da, a ne na škodo kvalitete življenja.”

Davorin Terčon: “Da, če temelji na partnerstvu in potrebah Kraševcev.”

Ivan Vodopivec: “Da.”

Mojca Vojska Godnič: “Da, a ob sodelovanju domačinov.”

> Za koliko odstotkov naj se povečajo zazidalna območja okrog vasi v primerjavi z že pozidanimi?

Robert Rogič: “Za 15 do 25, kot je dobra praksa EU.”

Majda Škrlj: “Za največ 25.”

Davorin Terčon: “V celoti ni potrebe za širitev, ponekod upoštevaje predloge prebivalcev za organsko rast.”

Ivan Vodopivec: “Za 5, v vaseh z veliko nepozidanimi površinami pa nič.”

Mojca Vojska Godnič: “Glede na naravni prirastek vasi, torej ne povsod enako.”

> Pokrajine na Primorskem: ena ali dve?

Robert Rogič: “Ena.”

Majda Škrlj: “Ena.”

Davorin Terčon: “Ena.”

Ivan Vodopivec: “Ena.”

Mojca V. Godnič: “Ena.” TINA ČIČ