Odgovori tolminskih kandidatov na vprašanja PN

TOLMIN> Odgovore naših sogovornikov objavljamo po abecednem redu njihovih priimkov.

> Pogledi na urejanje Lavričeve ulice v Tolminu, zlasti ko gre za stanovanjsko gradnjo, so različni. Kako naj bi uredili to območje?

Uroš Brežan,s podporo SMS Zeleni, SLS in ZZP: “Na kratki in srednji rok se je v Lavričevi ulici, v prostorih bivšega Mipa in klavnice Kmetijske zadruge Tolmin treba truditi, da ohranimo proizvodnjo in delovna mesta, kar z vsemi vpletenimi tudi počnemo. Ocenjujem, da imamo glede predvidene stanovanjske gradnje še nekaj manevrskega prostora za dosego kompromisa, ki lahko zadovolji tako civilno iniciativo kot investitorja. Dolgoročna vizija tega prostora za 15 do 20 let pa je, da postane kvaliteten bivanjski prostor z vso potrebno infrastrukturo in s prometno ureditvijo. Občina mora pri tem odigrati ključno vlogo.”

Friderik Lapanja Miro, DeSUS: “Območje Lavričeve ulice je vitalnega pomena za razvoj mesno predelovalne industrije, obrtništva, gasilske dejavnosti in za kvaliteto bivanja tam živečih stanovalcev. Vztrajal bom, da se začasno zaustavijo aktivnosti za gradnjo predlaganega neustreznega stanovanjskega objekta. Potrebno je urediti kataster praznih stanovanj, oživiti staro mestno jedro. Sem za gradnjo neprofitnih stanovanj. V Lavričevi ulici naj imajo prednost predelava mesnin, klavnica in druge dejavnosti, stanovanjska gradnja pa le v manjšem obsegu.”

Sandi Mermolja, LDS:“Kot podjetnik podpiram razvoj zaprtega obrata Mipa in zagon proizvodnje z najmanj 20 zaposlenimi. Vsako delovno mesto je dragoceno. V zadnjem štiriletnem mandatu v Tolminu niso zgradili novih stanovanj, kar je lahko kritika sedanjemu županu, saj je bila to ena njegovih predvolilnih obljub. Z gostoto poselitve se zniža standard stanovalcem v Lavričevi ulici, vendar je to območje eno redkih, kjer je gradnja možna.”

Jože Režonja, SD:“Do konflikta v prostoru ne bi prišlo, če bi občina na začetku postopkov definirala normativne kriterije. Sedaj je potrebno uskladiti interese med vsemi obstoječimi koristniki prostora in temu primerno načrtovati izrabo prostora.”

Jožef Uršič, NSi:“Ne nasprotujem gradnji stanovanj, vendar ne podpiram gradnje stanovanjskih blokov v taki višini, kot je bilo prvotno zamišljeno. Po mojem mnenju spada na to območje gradnja (vrstnih) hiš, takšnih, ki arhitektonsko sodijo v stari del mesta. Pri načrtovanju bi morali stanje obravnavati celovito in upoštevati tudi prometne razmere, vključno z izgradnjo zadostnega števila parkirnih mest.”

> Pozimi prihaja na Tolminsko zanemarljivo malo turistov. Kako razvijati zimski turizem?

Uroš Brežan: ”V turizmu je bil v zadnjih desetih letih, po zaslugi malih zasebnih vlagateljev, turističnih društev in tudi našega LTO-ja, narejen velik napredek. Za atraktivnost lokacije v zimskem času potrebujemo bazenski kompleks, za katerega smo že pripravili idejno zasnovo in primeren hotel. S prostorskega in okoljevarstvenega vidika je bolj kot povezava s smučiščem Vogel realna povezava s smučišči Kobla in Sorica. Za oba projekta bo potrebno privabiti zasebni kapital, kar bo težko delo. Tej nalogi se bom resno posvetil.”

Friderik Lapanja Miro: “Treba je vztrajati pri urejanju cest v vseh smereh. Potrebujemo novo strategijo turističnega razvoja. Takoj bi pristopil k izdelavi projektov in iskal investitorje za fazno gradnjo turističnega kompleksa nad Žabčami. Urediti moramo večje število kampov, turističnih kmetij, nočitvenih kapacitet s kvalitetno kulinarično ponudbo z bio hrano. V zimskem času lahko koristimo obstoječa smučišča. Tolmin ima za razvoj letnega in zimskega turizma idealno lego, saj so turisti ob dobrih cestnih povezavah lahko v eni uri na morju in na snegu.”

Sandi Mermolja: “Problem zimskega turizma je splošen za vso dolino Soče. Tolmin potrebuje boljši hotel z bazenom, welness ponudbo in morda ponudbo alternativne medicine. Najprej je treba urediti nastanitvene kapacitete in potem razmišljati, kako turiste pritegniti, morda s turno smuko, tekom na smučeh, z organiziranim zimskim pohodništvom. Z bazenom, savnami, fitnesom in sodobno telovadnico lahko privabljamo tudi športnike na priprave. Naša velika občina je raznolika in lepa, v sebi skriva mnoge priložnosti.”

Jože Režonja: “Naš prostor je zaradi ugodnih naravnih danosti primeren za razvoj turizma, ki bi kot hitro rastoče gospodarstvo ugodno vplival na razvoj celotnega gornjega Posočja. Občina Tolmin nujno potrebuje tak razvojni projekt, ki bi kvalitetno dopolnjeval že obstoječo turistično dejavnost. Projekt, ki bo v tem prostoru še ohranjal določeno ravnovesje in ki bo ustvaril nova delovna mesta, oživel podeželje, omogočal vračanje mladih šolanih kadrov in ki bo zagotavljal turizem skozi vse leto.”

Jožef Uršič: ”Najučinkovitejši korak za povečanje turističnega obiska tudi pozimi bi bila izgradnja termalnega centra, ki je po mojem mnenju aktualna, vendar zaenkrat še nezanesljiva, zato bi morali ob tem iskati tudi druge možnosti. Ena od neizkoriščenih danosti je Dantejeva jama in z njo povezana zgodba o Dantejevi Božanski komediji. Morda bi turiste privabili tudi z več promocije za zimske oglede Poti miru.”

Pokrajine na Primorskem: enotna ali v dveh delih?

Uroš Brežan: “Če že moram izbirati med dvema ponujenima rešitvama, sem za enotno Primorsko.”

Friderik Lapanja Miro:“Sem za dve pokrajini, naša naj bo Severna Primorska.”

Sandi Mermolja: “Enotna Primorska od Triglava do Jadrana.”

Jože Režonja: “Dve pokrajini.”

Jožef Uršič:“Enotna primorska pokrajina, tudi s Postojno, če bo večje število pokrajin pa sem za Gornje Posočje s sedežem v Tolminu.”

NEVA BLAZETIČ