Citius, Altius, Fortius
Citius, Altius, Fortius. Hitreje, više, močneje, je najbolj znani olimpijski slogan. “Pomembno je sodelovati, ne zmagati,” pa je verjetno najslavnejši rek v povezavi z največjim športnim dogodkom na svetu, katerega avtor je Pierre de Coubertin. “V življenju je bolj pomembno, da se srčno boriš, kot pa da zmaguješ,” je še dejal oče olimpijskih iger moderne dobe, katerega srce je na njegovo željo pokopano v Olimpiji, svetišču antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez. Tam so leta 776 pr. n. št. organizirali prve olimpijske igre.
Prvi olimpijski zmagovalec je Coroebus, kuhar iz Elide. Zmagal je v takrat edini olimpijski tekaški disciplini, imenovani stadion, tako kot vsi drugi tekači je tekmoval gol (in bos). Na starodavnih olimpijskih igrah je dvakrat zmagal celo filozof Platon v borilni veščini pankration.
Prvi dogodek na prvih olimpijskih igrah moderne dobe je bilo predtekmovanje v teku na sto metrov 6. aprila leta 1896. Prvi zmagovalec pa je na teh igrah postal James Brendan Connolly iz ZDA, in sicer v troskoku.
Ženske so na igrah prvič tekmovale leta 1900 v Parizu. Tam so v program vključili tudi prvi moštveni šport - nogomet, zadnjič pa so streljali na žive golobe; pred očmi zgroženih Parižanov so jih pobili več kot 300. Takrat so športniki zastopali še svoje klube ali pa so nastopili preprosto kot posamezniki. Šele leta 1908, na olimpijskih igrah v Londonu, so tekmovalci prvič zastopali svoje države.
Prva azijska država, ki se je pridružila igram, je bila Japonska v Stockholmu leta 1912. To so bile prve igre, na katerih so nastopili športniki z vseh petih kontinentov, prvič pa so tam uporabili elektronske časomerilce in fotofiniš. Prvič so takrat na igrah zabeležili tudi tragični dogodek. Portugalski tekač Francisco Lazaro se je zrušil mrtev zaradi sončne kapi na 29. kilometru maratona.
Manj znano dejstvo je, da so med letoma 1912 in 1948 na željo barona de Coubertina prirejali tudi olimpijske igre v umetnosti. Medalje so podeljevali za športno navdahnjena dela s področja arhitekture, literature, glasbe, slikarstva in kiparstva. Kasneje so umetnike z olimpijskih iger izključili, saj so smatrali, da so profesionalci in ne amaterji.
Leta 1920 so na igrah prvič uvedli olimpijsko zastavo in zaprisego, v zrak pa so (brez strahu za njihovo življenje) spustili bele golobe kot simbol miru. Pariz je bilo prvo mesto, ki je leta 1924 drugič gostilo olimpijske igre, športniki pa so takrat tam prvič bivali v olimpijski vasi. Istega leta so v Franciji prvič organizirali zimske olimpijske igre, in sicer v Chamonixu.
Leta 1928 se je avstralski veslač Henry Pearce zapisal v olimpijsko zgodovino, ko se je v četrtfinalu zaustavil na polovici proge, da je spustil mimo račjo družinico. Kljub temu mu je kasneje uspelo osvojiti zlato medaljo.
Zmagovalne stopničke so prvič uporabili na igrah leta 1932, leta 1956 pa so dogodek prvič organizirali na južni polobli, in sicer v Melbournu. Takrat se je prvič zgodilo, da sta igre organizirala dva nacionalna olimpijska komiteja, saj so bila konjeniška tekmovanja (zaradi strogih avstralskih zakonov glede uvoza živali) v Stockholmu.
Prvič so olimpijske igre snemali leta 1936, prenose pa so Berlinčani lahko spremljali na velikih platnih po mestu. Po televiziji so igre prvič prenašali leta 1948 v Londonu. Leta 1960 so prenose z iger prvič lahko gledali televizijski gledalci po vsem svetu. Takrat je zlato medaljo prvič osvojil temnopolti Afričan, etiopijski maratonec Abebe Bikila, ki je bos tekel po Rimu.
Prvi športnik, ki je bil izključen zaradi uporabe nedovoljenih poživil, je bil švedski atlet Hans-Grunner Liljenwall leta 1968 v Mehiki. Bil je pod vplivom alkohola. Uživanje alkohola je v olimpijski vasi sicer prepovedal že Adolf Hitler leta 1936. Izjema so bili francoski in italijanski športniki, ki so si ob obrokih izposlovali kozarec vina. Po protestih so nizozemskim in belgijskim športnikom dovolili kozarec piva.
Prvi olimpijski dogodek za invalide so organizirali leta 1984 v Los Angelesu, ko je bil tek z invalidskimi vozički zgolj ekshibicijski. Takrat so na igrah prvič lahko nastopili tudi profesionalni športniki. Prvi športnik brez obeh nog, ki je tekmoval na paraolimpijskih igrah, pa je bil razvpiti južnoafriški “blade runner” Oscar Pistorius leta 2012 v Londonu.
Prvi in doslej edini športnik, ki je medalji osvojil tako na letnih kot na zimskih olimpijskih igrah, in to istega leta, je bila pravzaprav športnica - vzhodna Nemka ChristaLuding-Rothenburger. Zlato medaljo je leta 1988 osvojila v hitrostnem drsanju, srebrno pa v kolesarstvu. Njenega dosežka ni mogoče ponoviti, saj od leta 1994 letnih in zimskih olimpijskih iger ne prirejajo več v istem koledarskem letu.
Prvi športnik, ki je zlate medalje osvojil na petih zaporednih olimpijskih igrah, je bil britanski veslač Steven Redgrave. Prva športnica, ki je prižgala olimpijski ogenj in na istih igrah osvojila zlato medaljo, pa je bila avstralska tekačica Cathy Freeman v Sydneyju leta 2000. Olimpijski ogenj je prvič prepotoval vseh pet kontinentov pred igrami v Atenah leta 2004.
Rio de Janeiro bo v petek postalo prvo južnoameriško mesto, ki bo gostilo olimpijske igre. To bodo tudi prve poletne olimpijske igre, ki bodo na južni hemisferi potekale izključno pozimi. Na odprtju iger bo slovensko zastavo prvič nosil primorski jadralni šampion Vasilij Žbogar. In čeprav smo pred začetkom iger veliko poslušali o virusu zika, suspendiranih ruskih atletih in zamašenih straniščih v olimpijski vasi, se bodo v zgodovino nedvomno tudi tokrat vpisali predani borci in - roko na srce - predvsem zmagovalci.
ALJA GOBEC TASI