Za cesarja, maršala in samostojno Slovenijo
Slovenski športniki so doslej na poletnih olimpijskih igrah medalje osvajali za Avstrijo (Avstro-Ogrska je na OI nastopala ločeno kot Avstrija in Madžarska), Kraljevino Jugoslavijo, SFR Jugoslavijo in Slovenijo. Izolani in Koprčani pa so veslali tudi za Italijo.
Začetnik slovenskega olimpizma je Primorec Rudolf Cvetko, rojen leta 1880 v Senožečah. Na igrah v Stockholmu leta 1912 je za Avstrijo osvojil srebrno medaljo v sabljanju (moštveno). Dvanajst let kasneje je nastopilo obdobje telovadca Leona Štuklja, ki je v Parizu osvojil dve zlati medalji (mnogoboj posamično in drog).
Leta 1928 je Štukelj v Amsterdamu slavil na krogih, v mnogoboju posamično pa je bil bronast. Bronasta je bila takrat tudi gimnastična reprezentanca Kraljevine Jugoslavije, katere član je bil Štukelj, poleg njega pa so bili v njej še Edvard Antosiewicz, Stane Derganc, Boris Gregorka, Anton Malej, Janez Porenta in Jože Primožič. Slednji je bil v Amsterdamu posamično srebrn na bradlji, Derganc pa bronast v skoku čez kozo. Štukelj pa je svojo zadnjo olimpijsko medaljo osvojil leta 1936 v Berlinu (srebro na krogih).
V obdobju SFR Jugoslavije je slovensko olimpijsko zgodovino pisal gimnastičar Miroslav Cerar, ki je zlato na konju z ročaji osvojil tako v Tokiu leta 1964 kot v Ciudad se Méxicu leta 1968. V Tokiu je bil Cerar tudi tretji na bradlji, v Mehiki pa sta poleg njega medaljo (srebrno) osvojila še slovenska košarkarja Ivo Daneu in Aljoša Žorga.
Tudi v Los Angelesu leta 1984 so Slovenci blesteli v moštvenih športih, seveda z jugoslovansko reprezentanco. Alenka Cuderman in Rolando Pušnik sta postala olimpijska prvaka v rokometu, Srečko Katanec in Marko Elsner pa sta bila bronasta v nogometu.
V Seulu leta 1988 sta se s srebrom okitila košarkarja Jure Zdovc in Polona Dornik. Bronasta sta bila rokometaša Pušnik in Iztok Puc, uspešno slovensko veslaško obdobje pa sta, prav tako z bronom, napovedala Sadik Mujkić in Bojan Prešern v dvojcu brez krmarja.
Za samostojno Slovenijo sta prvo medaljo (bron) leta 1992 osvojila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu brez krmarja, takoj za njima - na istih igrah v Barceloni - pa so se z bronom okitili še veslači Milan Janša, Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič in Mujkić v četvercu brez krmarja. V Atlanti leta 1996 sta bila srebrna atletinja Brigita Bukovec na 100 metrov z ovirami in kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar v enojcu. Prvo zlato olimpijsko medaljo za Slovenijo sta osvojila veslača Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu v Sydneyju leta 2000. Na drugo slovensko zlato ni bilo treba čakati dolgo; v Sydneyju nas je z njim razveselil strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško, trojni položaj.
V Atenah leta 2004 sta Čop in Špik priveslala srebro, Primorci pa si bodo te igre za vedno zapomnili po bronasti medalji jadralca Vasilija Žbogarja v razredu laser. V Atenah sta solze sreče točili še Jolanda Čeplak in Urška Žolnir. Obe sta osvojili bron; prva v teku na 800 metrov, druga pa v judu, v kategoriji do 63 kilogramov.
V Pekingu se je leta 2008 z zlato medaljo v zgodovino zapisal atlet Primož Kozmus (met kladiva), srebrna pa sta bila Žbogar v razredu laser in plavalka Sara Isaković na 200 metrov prosto. Štiri leta kasneje se je v Londonu pozlatila Žolnirjeva, Kozmus je bil srebrn, Čop in Špik ter Debevec pa bronasti.
Med uspešnimi primorskimi nastopi na poletnih olimpijskih igrah velja - poleg dobitnikov medalj Cvetka in Žbogarja - omeniti še Izolana Jadrana Baruta in Lucijana Klevo, ki sta kot člana posadke jugoslovanskega osmerca v Tokiu leta 1964 osvojila četrto mesto. Koprska jadralska posadka Lučo Fafangel-Janko Kosmina pa je bila v Rimu leta 1960 osma v razredu zvezda.
Pa še to: izolski četverec s krmarjem je pod italijansko zastavo leta 1928 v Amsterdamu osvojil zlato olimpijsko medaljo, štiri leta kasneje v Los Angelesu pa je koprska posadka v isti disciplini osvojila srebro. Čeprav je v etničnem smislu šlo za italijanske veslače, na ta dva dosežka pogosto pozabimo. Čeprav so predmet tega članka poletne olimpijske igre, pa se prav Primorci lahko ponašamo s prvo slovensko in jugoslovanko medaljo z zimskih olimpijskih iger. Osvojil jo je nepozabni Jure Franko v veleslalomu v Sarajevu leta 1984.ALJA GOBEC TASI
